1070. člen ZOR
Oblika in vsebina
Kreditna pogodba na podlagi zastave vrednostnih papirjev mora biti sklenjena v pismeni obliki in mora vsebovati označbo zastavljenih vrednostnih papirjev, ime oziroma firmo in sedež oziroma stalno prebivališče imetnika papirja, znesek in pogoje odobrenega kredita, kakor tudi znesek in vrednost papirjev, ki je bila vzeta v poštev za odobritev kredita.
- VSRS Sodba III Ips 11/2015Vrhovno sodišče RS · 2016
Iz pogodbenih določil kljub uporabi izraza „kratkoročni lombardni kredit“ v 1. členu Pogodbe (pri čemer pa se je naslov same pogodbe glasil „Pogodba o kratkoročnem kreditu“) jasno izhaja, da sta bili kot zavarovanji dogovorjeni tudi poroštvo in hipoteka. Že s povprečno skrbnostjo bi tožniki lahko na podlagi takih določil ob podpisu Pogodbe (najkasneje pa ob podpisu notarskega Sporazuma) ugotovili, da ne gre za kreditno pogodbo izključno na podlagi zastave vrednostnih papirjev. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je obličnost predpisana zaradi varstva kreditojemalca in ne zaradi varstva javnega interesa, zato ima kršitev pravila o obličnosti lahko milejše posledice in ne povzroči nujno ničnosti pravnega posla. Ugotovitev sodišča druge stopnje, da so se z aneksi olajševale obveznosti kreditojemalca (odlagalo vračilo kredita), zato vodi do pravilnega zaključka, da aneksi zaradi pomanjkljive obličnosti niso nični.
- VSL sodba I Cpg 98/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Tudi če pogodbeni dogovor o zastavi bodočih vrednostnih papirjev ne bi ustrezal predpisani obliki in vsebini iz 1070. člena ZOR, to ne bi moglo povzročiti ničnosti sporne kreditne pogodbe. Morebitna neveljavnost ali neučinkovitost dogovora o zastavi vrednostnih papirjev (zaradi opuščenega vpisa v centralnem registru) lahko škodi zgolj toženki kot kreditojemalki, saj je bilo zavarovanje dogovorjeno v njeno korist. Prepoved zavarovanja z vrednostnimi papirji, ki jo določa 15. člen ZPotK, se nanaša le na potrošnika, ki je fizična oseba. Zmoto kot razlog izpodbojnosti pogodbe je treba uveljavljati v predpisanem roku. Kot je tožnikom pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bi morali v skladu z 99. členom OZ zahtevati razveljavitev pogodbe najkasneje v enem letu, odkar so izvedeli za razlog izpodbojnosti. Gre za prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti.
- VSRS Sodba II Ips 527/2006Vrhovno sodišče RS · 2008
Toženec, ki je v imenu podjetja sodeloval pri izdaji bianco menice, je banki podpisal pooblastilo in tožnico pooblastil, da jo pozneje izpolni (16. člen ZM). Poleg tega se je podpisal še na licu menice in sicer na levi strani počez. To stori oseba, ki jo je trasant pozval, naj plača določen menični znesek, kar po prvem odstavku 24. člena ZM pomeni, da je postal trasat in da je na podlagi prvega odstavka 25. člena ZM akceptiral menico. Z akceptom se trasat obveže plačati menico ob dospelosti, kar pomeni, da imetnik od njega lahko zahteva plačilo glavnice, obresti in morebitne stroške protesta (27. in 47. člen ZM). S tem ko trasat akceptira menico, postane glavni dolžnik, ki ni dolžnik iz temeljnega posla. Trasat mora plačati menični dolg, čeprav ni prejel od trasanta nobene protivrednosti.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 31. 8. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba III Ips 11/2015Vrhovno sodišče RS · 31. 8. 2016
Iz pogodbenih določil kljub uporabi izraza „kratkoročni lombardni kredit“ v 1. členu Pogodbe (pri čemer pa se je naslov same pogodbe glasil „Pogodba o kratkoročnem kreditu“) jasno izhaja, da sta bili kot zavarovanji dogovorjeni tudi poroštvo in hipoteka. Že s povprečno skrbnostjo bi tožniki lahko na podlagi takih določil ob podpisu Pogodbe (najkasneje pa ob podpisu notarskega Sporazuma) ugotovili, da ne gre za kreditno pogodbo izključno na podlagi zastave vrednostnih papirjev. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je obličnost predpisana zaradi varstva kreditojemalca in ne zaradi varstva javnega interesa, zato ima kršitev pravila o obličnosti lahko milejše posledice in ne povzroči nujno ničnosti pravnega posla. Ugotovitev sodišča druge stopnje, da so se z aneksi olajševale obveznosti kreditojemalca (odlagalo vračilo kredita), zato vodi do pravilnega zaključka, da aneksi zaradi pomanjkljive obličnosti niso nični.
- VSL sodba I Cpg 98/2014Višje sodišče v Ljubljani · 14. 5. 2014
Tudi če pogodbeni dogovor o zastavi bodočih vrednostnih papirjev ne bi ustrezal predpisani obliki in vsebini iz 1070. člena ZOR, to ne bi moglo povzročiti ničnosti sporne kreditne pogodbe. Morebitna neveljavnost ali neučinkovitost dogovora o zastavi vrednostnih papirjev (zaradi opuščenega vpisa v centralnem registru) lahko škodi zgolj toženki kot kreditojemalki, saj je bilo zavarovanje dogovorjeno v njeno korist. Prepoved zavarovanja z vrednostnimi papirji, ki jo določa 15. člen ZPotK, se nanaša le na potrošnika, ki je fizična oseba. Zmoto kot razlog izpodbojnosti pogodbe je treba uveljavljati v predpisanem roku. Kot je tožnikom pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bi morali v skladu z 99. členom OZ zahtevati razveljavitev pogodbe najkasneje v enem letu, odkar so izvedeli za razlog izpodbojnosti. Gre za prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti.
- VSRS Sodba II Ips 527/2006Vrhovno sodišče RS · 13. 11. 2008
Toženec, ki je v imenu podjetja sodeloval pri izdaji bianco menice, je banki podpisal pooblastilo in tožnico pooblastil, da jo pozneje izpolni (16. člen ZM). Poleg tega se je podpisal še na licu menice in sicer na levi strani počez. To stori oseba, ki jo je trasant pozval, naj plača določen menični znesek, kar po prvem odstavku 24. člena ZM pomeni, da je postal trasat in da je na podlagi prvega odstavka 25. člena ZM akceptiral menico. Z akceptom se trasat obveže plačati menico ob dospelosti, kar pomeni, da imetnik od njega lahko zahteva plačilo glavnice, obresti in morebitne stroške protesta (27. in 47. člen ZM). S tem ko trasat akceptira menico, postane glavni dolžnik, ki ni dolžnik iz temeljnega posla. Trasat mora plačati menični dolg, čeprav ni prejel od trasanta nobene protivrednosti.