1054. člen ZOR

Materialno pravna posledica zaprtja transakcijskega računa je obveznost povrnitve tistih sredstev, ki jih je tožnica izplačevala z omenjenega računa za toženko in za katera toženka ni imela kritja ter predstavljajo negativno stanje na računu (drugi odstavek 1054. člena ZOR v zvezi s 1061. členom OZ in 111. člen OZ).

V sporu majhne vrednosti se sme sodbo in sklep izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga uveljavlja toženec, je zato nedovoljeni pritožbeni razlog. Neutemeljen je ugovor zastaranja. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je vsak priliv na TRR pretrgal zastaranje. Gre za posredno pripoznavo dolga, kot to izhaja iz drugega odstavka 364. člena OZ. Zastaranje pa je bilo pretrgano tudi s sklenitvijo Pogodbe o dovoljeni prekoračitvi pozitivnega stanja na transakcijskem računu z dne 2. 12. 2016, iz katere izhaja toženčevo priznanje negativnega stanja na njegovem računu.

Sklep o nedopustitvi ali dopustitvi stranske intervencije nima narave sklepa o končanem postopku. Z njim se odloči le, ali je lahko v pravdi udeležena oseba, ki naj bi bila po prepričanju predlagatelja upravičena do položaja stranskega intervenienta. Toženec je malomarno in neskrbno ravnal tako pri hrambi kartice kar v predalu avtomobila kot pri opustitvi prijave o izgubi oziroma kraji kartice ter opustitvi reklamacije izpiskov o porabljenih zneskih z LB Eurocard kartico. Za odločitev o teku zamudnih obresti je pomemben trenutek, ko je vsota zapadlih pa neplačanih zakonskih zamudnih obresti dosegla glavnico. Če se to zgodi pred uveljavitvijo OZ-A, mora sodišče prve stopnje prepoved upoštevati, če vsota zapadlih pa neplačanih zakonskih zamudnih obresti doseže glavnico najpozneje na dan zaključka glavne obravnave.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno obrazložilo, da bi toženka morala - če je menila, da je tožeča stranka v letu 1989 kršila pogodbo, takoj uresničiti pravico odstopa od pogodbe. Tega pa ni storila, ampak je šele po več kot letu dni, potem ko je bil - z za toženko prejetimi zneski na tekočem računu - negativni saldo iz leta 1989 že pokrit, zavestno prekoračila dovoljeno negativno stanje. Tako je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da negativno stanje iz leta 1991 ni v vzročni zvezi z negativnim stanjem iz leta 1989 in da se zato s tem ugovorom toženka ne more razbremeniti odgovornosti za kršitev pogodbe.

Sledeč miselni poti, ki jo ponuja toženka v reviziji, bi prihajalo do nevzdržnih situacij, ko bi posledice protipravnega ravnanja trasanta z izdajanjem čekov brez kritja nosil bodisi remitent, ki zaradi neunovčitve čeka ne bi prišel do poplačila, bodisi trasat, ki naj bi bil zaradi unovčitve čekov brez kritja trasantu celo odškodninsko odgovoren. V resnici velja ravno obratno, saj je za izdajo čeka brez kritja po zakonu pod določenimi pogoji predvidena celo kazenska odgovornost trasanta. Sicer pa sta pravdni stranki v pogodbi o bančnem tekočem računu, vsaj konkludentno predvideli plačilni promet s čeki tudi čez mejo dovoljene prekoračitve kritja na toženkinem računu, saj sta se izrecno dogovorili za način obrestovanja nedovoljenega negativnega stanja (15. in 16. člen pogodbe) in za kar v nasprotnem ne bi bilo nobene potrebe. Po določbah 15. člena Zakona o čeku je ček mogoče preklicati le, če je pretekel rok, ki je določen po zakonu za predložitev čeka v plačilo, ter če trasant prekliče ček, ki ga ni izročil upniku, temveč ga je neposredno poslal trasatu in je preklic prispel k trasatu, preden je naročilo izvršeno. Noben od teh pogojev v obravnavanem primeru ni bil pod

Res je sicer, da je v obrazložitvi prvostopenjske sodbe v zvezi s temeljem zahtevka tožeče stranke pogodbeni podlagi za nastanek toženčeve obveznosti brez potrebe dodana še nepogodbena podlaga (o njegovi neupravičeni obogatitvi), vendar nima to nikakršnega vpliva na pravilnost odločitve, saj je bila sankcija za nespoštovanje med pravdnima strankama sklenjene pogodbe o ustanovitvi in vodenju tekočega računa z dne 18.5.1993 v njej vnaprej predvidena in sporazumno določena, saj je toženec s podpisom pogodbe nanjo pristal. V skladu s to pogodbo pa je tudi odločitev o nastanku in o obsegu toženčeve obveznosti do tožeče stranke.

1. Če je imetnica tekočega računa preklic odjave čekov podpisala po pomoti (želeč le odjaviti čeke), ni ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja, in mora nositi posledice takšnega ravnanja. Od banke oz. njenih uslužbencev, čeprav morajo ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ni mogoče pričakovati, da se bodo seznanjali z razlogi za preklic prijave čekov in preverjali, ali izpolnjeni obrazec ustreza volji imetnika tekočega računa. 2. S tem ko je toženka izdala ček, v katerem je pustila rubriko, v katero bi morala zapisati remitenta, neizpolnjeno, je pristala na to, da bo oseba, ki ji je ček izročila, le-tega prenesla nekomu tretjemu. V skladu z določbo tretjega odstavka 5. člena ZČ velja ček brez navedbe osebe, kateri naj se plača (remitenta), za ček na prinosnika. 3. Glede na določbo 1. odstavka 14. člena ZST oprostitev plačila sodnih taks po nastanku taksne obveznosti (oz. za nazaj) ni možna. Če toženka dejansko ni vedela, da vložitev pritožbe zoper sodbo, povzroči nastanek taksne obveznosti, takšne nevednosti ni mogoče razlagati v njeno korist, saj se šteje, da vsi subjekti poznajo pravna pravila. Kakor hitro bi namreč dopustili, da se vsak uspešno sklicuje na nepoznavanje

Ker je toženka s svojega tekočega računa, ki ga je ustanovila s pogodbo o bančnem tekočem računu, dvigovala denarna sredsva, ne da bi za to imela kritje, je dolžna toženi stranki plačati s tem nastali negativni saldo.

Ker je tožnica (banka) morala izplačati prinašalcu čeka zapisane vsote, tožeča stranka ne more uspeti z ugovorom, da je prinašalec čeka prezgodaj vnovčil čekovne blankete, katere mu je tožena stranka izročila brez datuma.