81. člen ZD
Oporočitelj lahko v oporoki določi, naj se kakšna stvar ali pravica, del zapuščine ali vsa zapuščina uporabi za kakšen dovoljen namen.
- VSRS Sodba II Ips 474/2009Vrhovno sodišče RS · 2012
Za presojo morebitne oporočiteljeve zmote o dejstvih, ki so ga nagnile k oporočnim razpolaganjem, je edino pomemben trenutek uvedbe dedovanja. To pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo s trenutkom oporočiteljeve smrti 17. 9. 1949, saj takrat ni bil izpolnjen najsplošnejši pogoj za dedovanje – obstoj predmeta dedovanja (zapuščine), ki je bil tedaj že podržavljen in je bil oporočitelj v trenutku smrti brez premoženja. Premoženje je bilo vrnjeno v letih 1994 in 1995 v postopkih denacionalizacije; v takem postopku pa se dedovanje po umrlem glede na določbe 78. člena ZDen uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ki je tudi trenutek prehoda pokojnikove zapuščine na njegove dediče. V tem trenutku pa so bile okoliščine, ki naj bi oporočitelja odvrnile od siceršnjega načina njegovih oporočnih razpolaganj v primeru, da bi mu bile (mogle biti) znane, že v celoti eliminirane. Zato so vsa dogajanja po letu 1945 in do osamosvojitve Republike Slovenije, na katera sta se sklicevala tožnika, za presojo vprašanja oporočiteljeve zmote v nagibu brez slehernega pomena. Tožnika v reviziji toženi stranki neutemeljeno odrekata procesno pasivno legitimacijo oziroma status oporočne
- VSL sklep III Cp 1025/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2009
Stroški, nastali med postopkom v zvezi z zapuščino, so stroški zapuščine in dediči odgovarjajo zanje enako kot za dolgove zapustnika, to je vsak do višine podedovanega premoženja, ne glede na to, ali je delitev zapuščine že izvršena ali ne (142. člen ZD). Pritožnica bo torej upravičena do povračila ustreznega dela stroškov zapuščine od sodedičev, glede na vrednost njihovega podedovanega dela zapuščine. Po ZD pa ni predvideno, da se v zapuščinskem izvrši poplačilo dolgov zapuščine. Pritožnica bo morala zato svoje terjatve do sodedičev, če se bodo izkazale za sporne (in kolikor se bodo izkazale za sporne), uveljavljati v drugem ustreznem postopku.
- VSRS Sklep U 1414/95Vrhovno sodišče RS · 1999
Pravni nasledniki denacionalizacijskega upravičenca so upravičenci za uveljavljanje pravic iz tega zakona, če je vsaj verjetno izkazano pravno nasledstvo v razmerju do denacionalizacijskega upravičenca.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 2. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba II Ips 474/2009Vrhovno sodišče RS · 9. 2. 2012
Za presojo morebitne oporočiteljeve zmote o dejstvih, ki so ga nagnile k oporočnim razpolaganjem, je edino pomemben trenutek uvedbe dedovanja. To pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo s trenutkom oporočiteljeve smrti 17. 9. 1949, saj takrat ni bil izpolnjen najsplošnejši pogoj za dedovanje – obstoj predmeta dedovanja (zapuščine), ki je bil tedaj že podržavljen in je bil oporočitelj v trenutku smrti brez premoženja. Premoženje je bilo vrnjeno v letih 1994 in 1995 v postopkih denacionalizacije; v takem postopku pa se dedovanje po umrlem glede na določbe 78. člena ZDen uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ki je tudi trenutek prehoda pokojnikove zapuščine na njegove dediče. V tem trenutku pa so bile okoliščine, ki naj bi oporočitelja odvrnile od siceršnjega načina njegovih oporočnih razpolaganj v primeru, da bi mu bile (mogle biti) znane, že v celoti eliminirane. Zato so vsa dogajanja po letu 1945 in do osamosvojitve Republike Slovenije, na katera sta se sklicevala tožnika, za presojo vprašanja oporočiteljeve zmote v nagibu brez slehernega pomena. Tožnika v reviziji toženi stranki neutemeljeno odrekata procesno pasivno legitimacijo oziroma status oporočne
- VSL sklep III Cp 1025/2009Višje sodišče v Ljubljani · 6. 5. 2009
Stroški, nastali med postopkom v zvezi z zapuščino, so stroški zapuščine in dediči odgovarjajo zanje enako kot za dolgove zapustnika, to je vsak do višine podedovanega premoženja, ne glede na to, ali je delitev zapuščine že izvršena ali ne (142. člen ZD). Pritožnica bo torej upravičena do povračila ustreznega dela stroškov zapuščine od sodedičev, glede na vrednost njihovega podedovanega dela zapuščine. Po ZD pa ni predvideno, da se v zapuščinskem izvrši poplačilo dolgov zapuščine. Pritožnica bo morala zato svoje terjatve do sodedičev, če se bodo izkazale za sporne (in kolikor se bodo izkazale za sporne), uveljavljati v drugem ustreznem postopku.
- VSRS Sklep U 1414/95Vrhovno sodišče RS · 22. 4. 1999
Pravni nasledniki denacionalizacijskega upravičenca so upravičenci za uveljavljanje pravic iz tega zakona, če je vsaj verjetno izkazano pravno nasledstvo v razmerju do denacionalizacijskega upravičenca.