229. člen ZD
(1)Izjava poslednje volje, napravljena pred uveljavitvijo tega zakona, v obliki, ki je bila tedaj dovoljena, velja, kolikor ni v nasprotju z določbami tega zakona.
(2)Omejitev v zvezi z določitvijo dediča dediču ali volilojemniku, vpisana v zemljiški knjigi, se izbriše po predlogu stranke ali po uradni dolžnosti.
- VSL sklep II Cp 2682/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2012
Vzajemna oporoka oziroma dedna pogodba, zapisana v obliki notarskega zapisa v letu 1937, velja kot pisna oporoka pred pričami. Po nekdaj veljavnih določbah ODZ pravilno sestavljena skupna oporoka lahko velja, če je sestavljena v skladu z določbami o obličnosti katere od tistih vrst oporok, ki jih ureja sedaj veljavno pravo.
- VSRS Sodba VI Ips 1/2005Vrhovno sodišče RS · 2006
Ker oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno na način iz ZDen in je ob podržavljenju živela, ni upravičenka, ker ji jugoslovansko državljanstvo po 9.5.1945 ni bilo priznano po zakonu ali mednarodnem sporazumu, bi bili lahko upravičenci njen zakonec ali dediči prvega dednega reda, če bi jim bilo jugoslovansko državljanstvo priznano po 9.5.1945. Ker pa vlagatelj oziroma njegova pravna prednica v tem primeru ni zakonec oziroma dedič prvega dednega reda po prejšnji lastnici, ni upravičenec. V tem primeru ne gre za pravno vprašanje fideikomisarične substitucije, saj vlagatelj ni upravičenec.
- VSK sklep I Cp 388/2003Višje sodišče v Kopru · 2004
Fidejkomisarične substitucije Zakon o dedovanju ne dopušča, ZD v 229. čl. določa neveljavnost take določbe v poslednjevoljni izjavi (oporoki), tudi če bi bila vpisana v zemljiški knjigi. Fidejkomisarična substitucija je torej pravno nedopustna in neupoštevna.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 12. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep II Cp 2682/2012Višje sodišče v Ljubljani · 12. 12. 2012
Vzajemna oporoka oziroma dedna pogodba, zapisana v obliki notarskega zapisa v letu 1937, velja kot pisna oporoka pred pričami. Po nekdaj veljavnih določbah ODZ pravilno sestavljena skupna oporoka lahko velja, če je sestavljena v skladu z določbami o obličnosti katere od tistih vrst oporok, ki jih ureja sedaj veljavno pravo.
- VSRS Sodba VI Ips 1/2005Vrhovno sodišče RS · 5. 12. 2006
Ker oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno na način iz ZDen in je ob podržavljenju živela, ni upravičenka, ker ji jugoslovansko državljanstvo po 9.5.1945 ni bilo priznano po zakonu ali mednarodnem sporazumu, bi bili lahko upravičenci njen zakonec ali dediči prvega dednega reda, če bi jim bilo jugoslovansko državljanstvo priznano po 9.5.1945. Ker pa vlagatelj oziroma njegova pravna prednica v tem primeru ni zakonec oziroma dedič prvega dednega reda po prejšnji lastnici, ni upravičenec. V tem primeru ne gre za pravno vprašanje fideikomisarične substitucije, saj vlagatelj ni upravičenec.
- VSK sklep I Cp 388/2003Višje sodišče v Kopru · 5. 5. 2004
Fidejkomisarične substitucije Zakon o dedovanju ne dopušča, ZD v 229. čl. določa neveljavnost take določbe v poslednjevoljni izjavi (oporoki), tudi če bi bila vpisana v zemljiški knjigi. Fidejkomisarična substitucija je torej pravno nedopustna in neupoštevna.
- VSL sklep II Cp 1532/2001Višje sodišče v Ljubljani · 19. 6. 2002
Pravna pravila o dedovanju, vsebovana v ODZ, so z zakonom o razveljavljanju pravnih predpisov, izdanih pred 6.4.1941 in med sovražno okupacijo dne 23.10.1946, Ur.l. FLRJ, št. 86-605/46, zgubila pravno moč, ker so po svojem temelju prišla v nasprotje z novo družbeno-ekonomsko odreditvijo. Na podlagi 18. čl. Ustave FLRJ, po katerem je bilo zajamčeno dedovanje zasebne lastnine, je pravica dedovanja določal Zakon o dedovanju z dne 23.4.1955 (Ur.l. FLRJ, št. 20/55). Ta zakon dedne pogodbe ne pozna in v 108. čl. (v zvezi s 6. čl. izrecno določa njeno ničnost). Glede veljavnosti pred uveljavitvijo ZD/55 sklenjenih dednih pogodb pa se po tretjem odst. 243. čl. ZD/55 šteje izjava v pogodbi za izjavo v oporoki, seveda, če je sestavljena v obliki, predvideni za oporoko (prvi odst. 243. čl. ZD/55, prim. čl. 229 ZD).