227.h člen ZD
Razglasitev izvršljivosti
(1)Zahteva za razglasitev izvršljivosti odločbe, javne listine in sodne poravnave, izdane, sestavljene oziroma sklenjene v drugi državi članici in izvršljive v tej državi, se v Republiki Sloveniji vloži pri okrožnem sodišču, ki je krajevno pristojno v skladu s 45. členom Uredbe 650/2012/EU.
(2)O zahtevi za razglasitev izvršljivosti odloči okrožno sodišče iz prejšnjega odstavka.
(3)Sklep o razglasitvi izvršljivosti se vroči stranki, ki je vložila zahtevo, in stranki, zoper katero se zahteva izvršitev v skladu z drugim odstavkom 49. člena Uredbe 650/2012/EU.
- VSRS Sklep II Ips 14/2024Vrhovno sodišče RS · 2024
Razlogovanje sodišča druge stopnje, da izvršljiva odločba skladno z UD pomeni odločbo, ki po nemškem pravu omogoča vpis v javni register in je izvršljiva v drugi državi članici, če je na zahtevo stranke razglašena za izvršljivo, je zmotno iz dveh razlogov. Najprej, ker pogojev za predlagani vpis v zemljiško knjigo ne ureja UD, niti nemško pravo, kot izhaja iz odločbe sodišča druge stopnje, ampak ZZK-1. Predvsem pa iz razloga, ker nemško skupno potrdilo o dedovanju (tudi v smislu 43. člena UD) ni izvršljiva odločba, zato zanjo (ne po slovenskem, ne po nemškem pravu), ni mogoče pridobiti potrdila o izvršljivosti. Sodišče druge stopnje se je zato tudi zmotno sklicevalo na 227. h člen ZD, ki ureja postopek razglasitve izvršljivosti v skladu s 45. členom UD. V skladu s 34.-35. in 59. uvodno izjavo UD je, zaradi upoštevanja pravila o litispendenci, splošni cilj UD vzajemno priznavanje odločb, izdanih v državah članicah v dednih zadevah. Zato so za presojo, ali pomeni nemško potrdilo o dedovanju podlago za vpis v zemljiško knjigo, pravno relevantne tudi določbe 39. člena UD.
- VSRS Sklep II DoR 537/2023Vrhovno sodišče RS · 2024
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali je treba pred vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na ime dedičev na podlagi nemškega Skupnega sklepa/potrdila o dedovanju pridobiti potrdilo o izvršljivosti v državi izvora in nato sprožiti postopek v zvezi z razglasitvijo izvršljivosti v smislu 227.h člena Zakona o dedovanju in odločbo sodišča priložiti poleg odločbe/potrdila o dedovanju za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo? 2. Ali nemško Skupno potrdilo (sklep) o dedovanju (z uradnim prevodom) zadostuje za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na ime dedičev neposredno?
- VSK Sklep CDn 112/2022Višje sodišče v Kopru · 2022
Drži pritožbena navedba, da evropsko potrdilo o dedovanju ni obvezno in da se vpis lahko dovoli na podlagi ustrezne odločbe o dedovanju, izdane v državi članici, kjer je imel zapustnik ob smrti običajno bivališče, in da ni treba, da se izvede poseben postopek za priznanje te odločbe. Mora pa biti listina opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda sodišče po posebnem postopku (43. člen Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju, v nadaljevanju Uredbe o dedovanju).
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: EU 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 8. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razlogovanje sodišča druge stopnje, da izvršljiva odločba skladno z UD pomeni odločbo, ki po nemškem pravu omogoča vpis v javni register in je izvršljiva v drugi državi članici, če je na zahtevo stranke razglašena za izvršljivo, je zmotno iz dveh razlogov. Najprej, ker pogojev za predlagani vpis v zemljiško knjigo ne ureja UD, niti nemško pravo, kot izhaja iz odločbe sodišča druge stopnje, ampak ZZK-1. Predvsem pa iz razloga, ker nemško skupno potrdilo o dedovanju (tudi v smislu 43. člena UD) ni izvršljiva odločba, zato zanjo (ne po slovenskem, ne po nemškem pravu), ni mogoče pridobiti potrdila o izvršljivosti. Sodišče druge stopnje se je zato tudi zmotno sklicevalo na 227. h člen ZD, ki ureja postopek razglasitve izvršljivosti v skladu s 45. členom UD. V skladu s 34.-35. in 59. uvodno izjavo UD je, zaradi upoštevanja pravila o litispendenci, splošni cilj UD vzajemno priznavanje odločb, izdanih v državah članicah v dednih zadevah. Zato so za presojo, ali pomeni nemško potrdilo o dedovanju podlago za vpis v zemljiško knjigo, pravno relevantne tudi določbe 39. člena UD.
- VSRS Sklep II DoR 537/2023Vrhovno sodišče RS · 3. 4. 2024besedilo 2016–2024
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali je treba pred vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na ime dedičev na podlagi nemškega Skupnega sklepa/potrdila o dedovanju pridobiti potrdilo o izvršljivosti v državi izvora in nato sprožiti postopek v zvezi z razglasitvijo izvršljivosti v smislu 227.h člena Zakona o dedovanju in odločbo sodišča priložiti poleg odločbe/potrdila o dedovanju za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo? 2. Ali nemško Skupno potrdilo (sklep) o dedovanju (z uradnim prevodom) zadostuje za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na ime dedičev neposredno?
- VSK Sklep CDn 112/2022Višje sodišče v Kopru · 14. 7. 2022besedilo 2016–2024
Drži pritožbena navedba, da evropsko potrdilo o dedovanju ni obvezno in da se vpis lahko dovoli na podlagi ustrezne odločbe o dedovanju, izdane v državi članici, kjer je imel zapustnik ob smrti običajno bivališče, in da ni treba, da se izvede poseben postopek za priznanje te odločbe. Mora pa biti listina opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda sodišče po posebnem postopku (43. člen Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju, v nadaljevanju Uredbe o dedovanju).