19. člen ZD

Sodišče prve stopnje v sklepu o dedovanju ni navedlo, kako je prišlo do izračuna dednih deležev zakonitih dedičev po tretjem dednem redu. Pritožniki izpodbijajo tudi ugotovljena sorodstvena razmerja, ki jih pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Sporen je tudi obseg ugotovljene zapuščine.

Pastorki niso zakoniti dediči, torej tudi ne nujni dediči. Tožnici je bila dana možnost razpravljanja pred sodiščem v jeziku, ki ga razume, saj je bila na naroku za glavno obravnavo navzoča sodna tolmačica za makedonski jezik.

Skladno z 19. členom ZD ded in babica iste strani dedujeta po enakih delih. Če je kateri od njiju umrl pred zapustnikom, dedujejo ta del zapuščine, ki bi mu šel, če bi bil preživel zapustnika, njegovi otroci, njegovi vnuki in njegovi nadaljnji potomci, po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci.

Zahtevku, kot je postavljen, ni mogoče ugoditi. Ne vsebuje niti ugotovitvenega dela, da so tožniki dediči pok. M. M. (ki je od J. M. in F. M. podedovala denacionalizirano premoženje), niti zahtevka za izročitev zapuščine. Pravilno postavljen ugotovitveni in dajatveni zahtevek ter posledično izrek sodbe bi bila ustrezna podlaga za vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo, zato je zahtevek za vpis lastninske pravice nepotreben. Ker je zahtevek zavrnjen, pa tudi materialne podlage za vpis lastninske pravice tožnikov ni.

Navedeni izjavi dedičev OK in SB, ki sta se odpovedala svojemu dednemu deležu v korist otrok pokojne tete RE in otrok pokojnega strica MB, je potrebno šteti za izjavi o odstopu svojega dednega deleža v korist navedenih otrok. V skladu z drugim odstavkom 136. člena Zakona o dedovanju – ZD se namreč odpoved v korist določenega dediča ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža.

Zidani most spada v območje krajevne pristojnosti Okrajnega sodišča v Celju.

Za naselje Gorenja vas, s tem pa tudi za naselje Todraž , v katerem ima dolžnica sedež, je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Škofji Loki.

Krajevna pristojnost se glede na predlagano sredstvo izvršbe ravna po dolžnikovem sedežu.

Sodišči v sporu soglašata, da se krajevna pristojnost glede na predlagano sredstvo izvršbe ravna po dolžničinem sedežu, očitno različno pa ugotavljata, kje naj bi ta sedež bil.

Pravno nasledstvo po upravičencu je verjetno izkazano, če je vlogo za denacionalizacijo kot dedič dediča vložil bratranec sina upravičenke, saj je upravičenkin sin upravičenko preživel.

Zaradi določbe 74. člena ZDen mora zapuščinsko sodišče opraviti nov zapuščinski postopek, če je upravičenec do denacionalizacije mrtev in je bil opravljen zapuščinski postopek ter s pravnomočnim sklepom o dedovanju končan, vendar pa v tem postopku sodišče ni odločilo tudi o dedovanju premoženja, ker gre upravičencu šele po odločbi o denacionalizaciji. Izhodišče novega postopka, ki se vodi za denacionalizirano premoženje glede tega, kdaj je prišlo do prehoda zapuščine na dediča, je določba 2. odst. 78. člena ZDen.

Uveljavljanje dedne pravice je možno v okviru treh dednih redov.

Pravni nasledniki denacionalizacijskega upravičenca so upravičenci za uveljavljanje pravic iz tega zakona, če je vsaj verjetno izkazano pravno nasledstvo v razmerju do denacionalizacijskega upravičenca.