Zakon o določitvi zavarovalnega območja za reko Sočo s pritoki (ZDZORS)

S tem zakonom se določa zavarovano območje za reko Sočo s pritoki z namenom, da se zavarujejo voda in poglavitne značilnosti vodnega režima ter tako ohranijo biološke lastnosti voda in naravno okolje na tem območju.

Zavarovano območje iz prejšnjega člena zajema strugo ter vodna in priobalna zemljišča reke Soče in njenih pritokov na odseku od izvira Soče oziroma njenih pritokov do vtoka reke Idrijce pri Mostu na Soči. Meje priobalnih zemljišč iz prejšnjega odstavka predpiše občinska skupščina z odlokom; meje se označijo na karti v merilu 1 : 10.000, ki je sestavni del odloka.

Na zavarovanem območju je prepovedana gradnja in rekonstrukcija vodnogospodarskih objektov ali naprav ter gradnja in rekonstrukcija drugih objektov in naprav, ki lahko vplivajo na spremembo vodnega režima ali kakovost vode. Prav tako je na zavarovanem območju prepovedano tudi vsako drugo dejanje ali opustitev dejanja, ki utegne spremeniti vodni režim ali kakovost vode, zlasti pa:

-        rudarska minerska in druga podobna dela ter drugi podobni prostorski posegi;

-        golosečnja na zavarovanem območju in sečnja posameznih dreves na vodnih in priobalnih zemljiščih;

-        dela, zaradi katerih se lahko pojavi ali poveča erozija oziroma plazenje tal;

-        izpuščanje, spravljanje in pretakanje vodi nevarnih in škodljivih snovi, kot so strupene snovi, nafta in njeni derivati ter druge podobne snovi;

-        odlaganje in izpuščanje odkopnih in odpadnih materialov, smeti ter drugih podobnih snovi;

-        izpuščanje vode s takšno temperaturo, ki bi lahko škodila vodnemu rastlinstvu in živalstvu;

-        odvzemanje mivke, peska, proda in kamna;

-        odvzemanje posameznih vrst rastlinstva in živalstva iz struge reke oziroma njenih pritokov, razen tistih, katerih pridobivanje urejajo posebni predpisi;

-        vnašanje živalskih in rastlinskih vrst, ki sicer ne žive v strugi ter vodnih in priobalnih zemljiščih reke Soče.

Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena lahko pristojni republiški upravni organ izjemoma izda ob pogojih, s katerimi se zavaruje vodni režim po predpisih o vodah, lokacijsko dovoljenje, vodnogospodarsko soglasje oziroma gradbeno dovoljenje za gradnjo posameznih objektov in naprav širšega regionalnega pomena na zavarovanem območju po predhodnem mnenju Izvršnega sveta Skupščine občine Tolmin, republiškega komiteja za varstvo okolja in republiškega upravnega organa, pod čigar pristojnost spada objekt ali naprava. Za gradnjo umetnih jezer za energetsko izrabo se lahko izda lokacijsko dovoljenje, vodnogospodarsko soglasje oziroma gradbeno dovoljenje na zavarovanem območju samo nizvodno Trnovega in če je taka gradnja določena z urbanističnim programom občine Tolmin. Če je potrebna sanacijska sečnja ali če je za vodni režim koristen odvzem mivke, peska, proda ali kamna ali odlaganje odkopnih, vodi neškodljivih materialov, na določenih mestih, lahko pristojni upravni organ skupščine občine dovoli tak poseg v zavarovano območje. Prepoved iz prejšnjega člena se ne nanaša na gradnjo in rekonstrukcijo vodnogospodarskih objektov in naprav drugih objektov, katerih namen je zavarovanje brežin in struge pred hudourniki, erozijo in plazenjem hribin ter na vzdrževanje takih že obstoječih objektov in naprav.

Skupščina občine Tolmin, območna vodna skupnost Soče, zveza vodnih skupnosti Slovenije in republiški sekretariat za urbanizem pripravijo do 31. decembra 1976 sanacijski program za celotno zavarovano območje, določijo rok za izvršitev potrebnih sanacijskih del in način financiranja teh del.

Kršitve tega zakona se obravnavajo po določbah 64. in 67. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74) ter po določbah tega zakona.

Organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki na zavarovanem območju poškoduje vodni vir ali kakovost vode ali spremeni naravni izgled struge z rudarskimi, minerskimi in drugimi podobnimi deli ali z drugimi prostorskimi posegi se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo do 500.000 dinarjev. Za dejanje iz prejšnjega odstavka kaznuje za gospodarski prestopek odgovorna oseba organizacije, združenega dela ali druge pravne osebe z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev.

Z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:

1.      če na zavarovanem območju brez dovoljenja pristojnega organa ali v nasprotju z dovoljenjem po drugem odstavku 4. člena tega zakona odvzema mivko, pesek, prod ali kamen;

2.      če odlaga ali izpušča odkopne in odpadne materiale, smeti ter druge podobne snovi ali če odlaga odkopne vodi neškodljive materiale brez dovoljenja pristojnega organa ali v nasprotju z dovoljenjem po drugem odstavku 4. člena tega zakona;

3.      če opravlja dela, zaradi katerih se pojavi ali poveča erozija oziroma plazenje tal;

4.      če odvzame posamezne vrste rastlinstva ali živalstva iz struge reke ali njenih pritokov v nasprotju z določbami predzadnje alinee 3. člena tega zakona;

5.      če vnaša živalske in rastlinske vrste v nasprotju z določbami zadnje alinee 3. člena tega zakona. Za dejanje iz prejšnjega odstavka se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge družbene pravne osebe z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev.

Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik za dejanje iz prvega odstavka 7. in 8. člena tega zakona.

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 324-8/76 Ljubljana, dne 10. marca 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj l. r.