5. člen ZDM
(1)Določitev novih delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, ki jih ni v tem zakonu, in revizijo delovnih mest, ki so določena v tem zakonu, lahko zahtevajo delovne organizacije in njihova združenja, državni organi, sindikalne organizacije in zavodi za socialno zavarovanje na način in po postopku, kot je to določeno v tem členu. Pobude za take zahteve lahko dajejo tudi posamezni delavci ali skupine delavcev.
(2)Zahtevo iz prvega odstavka tega člena vloži delavski svet delovne organizacije ali organ, ki ga on pooblasti, oziroma samoupravni organ združenja. Če naj vloži zahtevo zavod za socialno zavarovanje, se mora s tem strinjati izvršilni odbor skupščine republiške oziroma jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja.
(3)Kadar inšpektor dela ali rudarski inšpektor pri nadzorstvu nad izvajanjem ukrepov za varstvo pri delu ugotovi, da so dani pogoji za zahtevo iz prvega odstavka tega člena, poroča o tem pristojnemu organu delovne organizacije in pristojnemu zavodu za socialno zavarovanje.
(4)Preden predloži organizacija oziroma združenje, organ, sindikalna organizacija ali zavod zahtevo po prvem ali drugem odstavku tega člena v nadaljnji postopek, mora poskrbeti za njeno strokovno obdelavo z ustrezno dokumentacijo, oceno in mnenjem ustreznih strokovnih zavodov oziroma organizacij. Tako oceno in mnenje mora dobiti:
1.za delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem zato, ker je delo na njih posebno težko in za zdravje škodljivo — od zavoda oziroma organizacije, ki se ukvarja s problemi varstva pri delu, organizacije dela, medicine dela ali zdravstvenega varstva ali od drugega ustreznega zavoda;
8.za delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem zato, ker je trajanje poklicne dejavnosti omejeno z dopolnitvijo določene starosti — od zavoda oziroma organizacije, ki se ukvarja s problemi fiziologije dela in organizacije umetniških dejavnosti.
(5)Zahteva iz tega člena mora obsegati dokumentacijo o tem:
2.kateri splošni in posebni ukrepi so bili po veljavnih predpisih uporabljeni za varstvo pri delu na delovnih mestih, ki jih obsega zahteva;
9.kateri drugi ukrepi so bili storjeni, da bi bili odpravljeni oziroma omiljeni škodljivi vplivi dela na zadevnih delovnih mestih (1. točka prvega odstavka 41. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju);
10.da so na zadevnih mestih kljub vsem ukrepom iz 1. in 2. točke tega odstavka ostali škodljivi vplivi določene intenzivnosti;
11.da so glede okoliščin dela na zadevnih delovnih mestih oziroma delih izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. točke prvega odstavka 41. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju;
12.da so glede dejavnosti iz drugega odstavka 41. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju izpolnjeni tam določeni pogoji, tj. da določena starostna meja objektivno onemogoča uspešno in kvalitetno opravljanje poklicne dejavnosti.
(6)O zahtevi iz četrtega odstavka tega člena mora vselej dati mnenje in predlog skupščina Jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja, kadar gre za delovna mesta pri organizacijskih enotah Jugoslovanske ljudske armade, pa Državni sekretariat za narodno obrambo. To mnenje da na podlagi zahtevi priložene oziroma pozneje dopolnjene dokumentacije, ki si jo v smislu četrtega odstavka preskrbi sama skupščina oziroma sam sekretariat. Zakon o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem (Uradni list SFRJ, št. 17/68) vsebuje naslednjo končno določbo: Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SFRJ«.«. Zakon o dopolnitvi zakona o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem (Uradni list SFRJ, št. 20/69) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v "Uradnem listu SFRJ", uporabljal pa se bo od 7. maja 1968.«. Zakon spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem (Uradni list SFRJ, št. 29/71) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »3. člen Organ, ki je pristojen spremljati izvajanje predpisov o računanju zavarovalne dobe s povečanjem, mora do 31. decembra 1973 predlagati revizijo vseh delovnih mest, ki jih zajema zakon o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Z njo bo določeno, na katerih delovnih mestih in v katerih rokih preneha računanje zavarovalne dobe s povečanjem ter na katerih delovnih mestih in v katerih rokih bodo uvedeni določeni varstveni ukrepi (skrajšanje delovnega časa, občasna nadomestitev delavcev, časovna omejitev dela na posameznih delovnih mestih in pod.) kot pogoj za računanje zavarovalne dobe s povečanjem. 4. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v "Uradnem listu SFRJ".«:
- VSRS Sklep VIII Ips 2/2019Vrhovno sodišče RS · 2019
Delovne razmere in pogoji dela so se pri marsikaterem delovnem mestu s priznano zavarovalno dobo s povečanjem z razvojem tehnologije in modernizacijo delovnih postopkov spremenili. Vendar pa je bil zakon glede tega, na kakšen način in kdo odloča o spremembi škodljivih vplivov ali drugih omejitev delovnega mesta, na katerem je že priznana zavarovalna doba s povečanjem, ves čas jasen. Sprememba ali odprava štetja zavarovalne dobe s povečanjem bi bila do uveljavitve ZPIZ-1 na podlagi že navedenih predpisov možna v reviziji del in nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Takšne revizije del in nalog za delovno mesto dimnikar (razen že prej v letu 1978) ni bilo. Po uveljavitvi ZPIZ-1 bi posebna komisija lahko na podlagi meril in kriterijev, ki jih določi Vlada Republike Slovenije, poleg delovnih mest, za katera je že bila določena zavarovalna doba s povečanjem, določila tudi druga delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje, oziroma ugotovila, da niso več izpolnjeni pogoji iz 280. člena tega zakona. Vendar takšna posebna komisija ni bila ustanovljena in za delovno mesto dimnikar nikoli ni bilo ugotovljeno, da ne izpolnjuje več pog
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 9. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep VIII Ips 2/2019Vrhovno sodišče RS · 10. 9. 2019
Delovne razmere in pogoji dela so se pri marsikaterem delovnem mestu s priznano zavarovalno dobo s povečanjem z razvojem tehnologije in modernizacijo delovnih postopkov spremenili. Vendar pa je bil zakon glede tega, na kakšen način in kdo odloča o spremembi škodljivih vplivov ali drugih omejitev delovnega mesta, na katerem je že priznana zavarovalna doba s povečanjem, ves čas jasen. Sprememba ali odprava štetja zavarovalne dobe s povečanjem bi bila do uveljavitve ZPIZ-1 na podlagi že navedenih predpisov možna v reviziji del in nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Takšne revizije del in nalog za delovno mesto dimnikar (razen že prej v letu 1978) ni bilo. Po uveljavitvi ZPIZ-1 bi posebna komisija lahko na podlagi meril in kriterijev, ki jih določi Vlada Republike Slovenije, poleg delovnih mest, za katera je že bila določena zavarovalna doba s povečanjem, določila tudi druga delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje, oziroma ugotovila, da niso več izpolnjeni pogoji iz 280. člena tega zakona. Vendar takšna posebna komisija ni bila ustanovljena in za delovno mesto dimnikar nikoli ni bilo ugotovljeno, da ne izpolnjuje več pog