Storitev platforme za izmenjavo videov
Izraz je opredeljen v enem predpisu.
storitev, kot je opredeljena v 56. in 57. členu PDEU, kadar je glavni namen storitve ali ločljivega dela te storitve ali bistvena funkcija storitve zagotavljanje programskih vsebin ali videov, ki jih ustvarijo uporabniki in za katere ponudnik platforme nima uredniške odgovornosti, splošni javnosti za obveščanje, zabavo ali izobraževanje prek elektronskih komunikacijskih omrežij, kot jih določa zakon, ki ureja elektronska komunikacijska omrežja. Ponudnik platforme za izmenjavo videov organizira programske vsebine in videe s prikazovanjem, označevanjem ali razvrščanjem, kar lahko izvaja tudi s samodejnimi orodji ali algoritmi.
Kje se izraz uporablja
- 1. člen ZAvMS – (vsebina zakona)
… odgovornosti pravnih ter fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost ponujanja avdiovizualnih medijskih storitev in storitev platform za izmenjavo videov, pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in njeno s …
- 36. člen ZAvMS – (priglasitev avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo in storitev platform za izmenjavo videov)
(1) Ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo in ponudnik platforme za izmenjavo videov mora svojo storitev, njeno spremembo ali prenehanje priglasiti agenciji. (2) V obvestilu iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni podatki, …
- 37. člen ZAvMS – (uradne evidence)
… izvajanje televizijske dejavnosti; - evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo; - evidenco ponudnikov platform za izmenjavo videov. (2) Uradne evidence iz prejšnjega odstavka agencija upravlja kot med s …
- 38. člen ZAvMS – (plačilo na podlagi dovoljenja ali vpisa)
… televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov platform za izmenjavo videov, so izdajatelji televizijskih programov oziroma ponudni …
- 38.a člen ZAvMS – (pristojnost nad ponudniki storitev platform za izmenjavo videov)
(1) Ponudnik storitve platforme za izmenjavo videov spada pod pristojnost Republike Slovenije, če ima sedež v Republiki Sloveniji. (2) Šteje se, da ima ponudnik storitve platforme za izmenjavo videov, ki nima sedeža na ozemlju nobene države …
- 38.č člen ZAvMS – (avdiovizualna komercialna sporočila na platformah za izmenjavo videov)
… splošni javni interes. Ukrepi morajo biti izvedljivi in sorazmerni ter ob upoštevanju obsega storitve platforme za izmenjavo videov in narave ponujenih storitev. Ukrepi iz tega člena ne smejo voditi do ukrepov predhodnega nadzora ali filtr …
- 40. člen ZAvMS – (obvezna hramba posnetkov in podatkov)
… obliki in na način, ki ju podrobneje predpiše agencija. (2) Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo morajo najmanj šest mesecev hraniti posnetke programskih vsebin ter spremljajočih oglaševalskih in drugih vsebin, po tem ko …
- 41. člen ZAvMS – (pošiljanje podatkov in dostop do vsebin ali storitev)
(1) Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev in platform za izmenjavo videov ter operaterji elektronskih komunikacij, ki ponujajo oziroma tržijo avdiovizualne medijske storitve ali so v pogodbenem oziroma poslovnem odnosu s ponudnikom av …
Sodna praksa k 3. člen ZAvMS
- UPRS Sodba I U 347/2021-18Upravno sodišče RS · 19. 4. 2022
Glede na navedeno dejavnost, ki jo izvaja tožnik, ne sodi med javne službe, tožnik pa tudi ni organiziran tako, da bi javno službo lahko izvajal oziroma tega, da mu je bila dodeljena koncesija za opravljanje javne službe, niti ne zatrjuje. Zato je toženka po presoji sodišča prejemek pravilno uvrstila med prihodke od televizijske dejavnosti. Drži sicer trditev tožnika, da se obravnavani prejemek po ZAvMS-B ne šteje več za prihodek iz televizijske dejavnosti, saj 38. člen ZAvMS po spremembi izrecno našteva prihodke, ki se vštevajo v osnovo za odmero, med njimi pa ni prejemkov, ki jih izdajatelj prejme za sofinanciranje programa od države. Vendar se ta ureditev, kot je sodišče že pojasnilo, v tej zadevi ne uporablja, saj se postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona (43. člen ZAvMS-B).
- UPRS Sodba I U 2165/2018-37Upravno sodišče RS · 22. 3. 2022
Sprejem ukrepa za zagotovitev odprave nepravilnosti pomeni, da se zavezancu naložijo ravnanja, ki naj jih opravi s ciljem vzpostavitve zakonitega stanja. Ker je ukrep usmerjen v odpravo razlogov, ki so povzročili nezakonitost, je ustrezen ukrep le tisti, ki je z izvršitvijo sposoben doseči zakonito delovanje zavezanca. Iz tega izhaja nadaljnja zahteva, da mora biti ukrep prilagojen naravi in dejanskim okoliščinam konkretne kršitve. Izrek je določen, če je konkretiziran in je razvidno, kakšna obveznost je zavezancu naložena z inšpekcijskim ukrepom. Vsebina odločitve o obveznosti stranke mora biti formulirana tako, da je nedvomno izražena v dispozitivu, saj je le jasen in določen dispozitiv lahko izvršljiv. Iz izreka ni razvidno, katere in kako obsežne spremembe oziroma ukrepe, ki se nanašajo na njegovo delovanje, mora sprejeti tožnica, da bo glede na okoliščine, v katerih je do kršitve prišlo, za naprej odvrnila vsakršno možnost promocijskega umeščenja zdravstvene dejavnosti, zdravstvene storitve ali izvajalce zdravstvene dejavnosti. Glede na izrecno zakonsko določbo, da promocijsko umeščanje izdelkov pomeni kakršnokoli obliko avdiovizualnega komercialnega sporočanja,
- UPRS Sodba I U 702/2019-16Upravno sodišče RS · 2. 7. 2020
Tožnik pravilno opozarja, da se dokazovanje z izvedencem praviloma opravi na ustni obravnavi. Dokaz z izvedencem je primarno ustni dokaz. Toženka je tako s tem, ko dokazovanja ni izvedla na ustni obravnavi (čeprav je tožnik to zahteval), kršila postopek. Tožnik je ves čas postopka ugovarjal temu, da je izvedenec prihodke po pogodbi z Ministrstvom za kulturo in vse prihodke, prejete od občin in knjižene na kontu 7602, opredelil kot prihodke iz televizijske dejavnosti, kar je ugovor, ki se tiče višine osnove za izračun plačila. Zato je zaradi odstranitve dvoma o pravilnosti uvrstitve vseh teh prihodkov v prihodke od televizijske dejavnosti izvedenčevo dodatno zaslišanje na ustni obravnavi potrebno, saj je tožniku potrebno dati možnost, da mu postavlja konkretna vprašanja o uvrstitvi posameznih dohodkov v dohodke iz televizijske dejavnosti, še posebej, ker trdi, da so dohodki nastali zaradi snemanja vsebin za naročnika, njihovega arhiviranja in zaradi storitev osvetljevanja. Toženkina opustitev izvedbe tega dokaza zato predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.