Spremljajoči dokumenti
Izraz je opredeljen v enem predpisu.
dokumenti, ki so priloženi k zaprosilu za pomoč, razen enotnega izvršilnega naslova in enotnega obrazca za vročitev
Kje se izraz uporablja
- 217. člen ZDavP-2 – (jezik)
… preveden v uradni jezik Republike Slovenije, razen če se pristojni organ odpove prevodu. (2) Če spremljajoči dokumenti dokumentov iz prejšnjega odstavka niso prevedeni v uradni jezik Republike Slovenije, pristojni organ zahteva prevod le, …
Sodna praksa k 213.a člen ZDavP-2
- UPRS Sodba IV U 148/2022-15Upravno sodišče RS · 20. 3. 2025
Prvotni izvršilni naslov, ki je v madžarskem jeziku, ni izvršilni naslov v konkretni izvršilni zadevi, tega namreč predstavlja enotni izvršilni naslov, ki pa ga je tožnik prejel v slovenskem jeziku. Zoper enotni izvršilni naslov ni dovoljeno pravno sredstvo zoper izvršilni naslov.
- UPRS Sodba I U 546/2023-16Upravno sodišče RS · 5. 2. 2025
Enotni izvršilni naslov po presoji sodišča izpolnjuje formalni pogoj za pojem upravnega akta, saj te akte izdaja državni organ - Finančna uprava Republike Slovenije, in sicer v okviru izvrševanja upravne funkcije (tj. ne gre za odločitev sodnih ali zakonodajnih organov, ampak gre za akt, izdan zaradi pridobitve pomoči tujih organov pri izterjavi denarnih terjatev, ki ne izvirajo ex iure gestionis, ampak pomenijo oblastveno odločitev). Prav tako je izpolnjen tudi materialni pogoj, saj izdajanje enotnih izvršilnih naslovov temelji na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu1, tj. na 6. točki 213.a člena in prvem odstavku 234. člena ZDavP-2. Obenem pa se z enotnimi izvršilnimi naslovi odloči o materialnopravno določenih obveznostih dolžnikov, ki so lahko stranka v postopku njihove izdaje, s čimer je poseženo v pravni položaj takšnih dolžnikov. Enotni izvršilni naslov je namreč po 6. točki 213.a člena ZDavP-2 akt, ki vsebuje podrobnejše podatke v zvezi z izvršilnim naslovom ali terjatvijo v državi prosilki in predstavlja edino podlago za izterjavo ali zavarovanje plačila terjatev v zaprošeni državi. Terjatev, ki
- UPRS Sodba II U 234/2020-14Upravno sodišče RS · 22. 2. 2023
Iz določbe 151. člena ZDavP-2, ki določa sestavine sklepa o izvršbi, sicer res ne izhaja, da bi moral biti sestavina sklepa tudi izvršilni naslov oziroma odločba, ki se izvršuje, vendar se tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel zanesljivo seznaniti s podlago in predmetom izvršbe. Prvi korak izvršitve izterjave v okviru vzajemne pomoči je prav to, da zaprošeni organ naslovniku vroči vse akte in odločbe v zvezi s terjatvijo ali njeno izterjavo, ki jih izda država članica, v kateri ima sedež organ prosilec, v uradnem jeziku te države članice.
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.