Športna organizacija

Na drugačno presojo ne vplivajo toženkine navedbe v odgovoru na tožbo, s katerimi dopolnjuje nekatere pomanjkljive razloge v izpodbijani odločbi. Razlogi za sprejeto odločitev morajo namreč biti navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. Tudi z dopolnjevanjem razlogov, ki bi jih moral vsebovati že izpodbijani akt, bi bila tožniku odvzeta možnost do učinkovitega pravnega sredstva in s tem kršena pravica iz 25. člena Ustave RS. Odgovor na tožbo je namreč namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti te odločbe.

Ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS je v postopku dodeljevanja sredstev na podlagi javnih razpisov zagotovljena s tem, da lahko na javnem razpisu uspešno kandidira le tisti prijavitelj, ki v trenutku prijave izpolnjuje pogoje, določene z javnim razpisom. V postopku dodeljevanja sredstev na podlagi javnih razpisov se torej načelo enakosti pred zakonom odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse. Tekmovanje je že po sami naravi stvari povezano z ugotavljanjem, kdo je boljši oziroma uspešnejši, torej z merjenjem rezultatov in njihovo primerjavo oziroma „rangiranjem“ ter selekcioniranjem. Evidenca pa je namenjena sistematičnemu spremljanju in vpisovanju podatkov. Glede na te okoliščine se že po sami naravi stvari športni programi, ki sodijo na področje tekmovalnega športa, bistveno razlikujejo od športnih programov, ki ne sodijo na to področje in so torej namenjeni športni vzgoji in rekreaciji. Pri programih, ki sodijo na področje tekmovalnega športa, je torej podan stvaren in razumen razlog za drugačno urejanje kot pri programih, ki na

Iz določb ZŠpo-1 po presoji sodišča jasno izhaja, da je toženka po ZŠpo-1 pooblaščena, da v šport uvrsti tiste aktivnosti, ki se izvajajo v uradnem tekmovalnem sistemu, da torej kot pogoj za registracijo športnika upošteva nastop na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema. Ko se nekdo na ta način registrira kot športnik, pa mora imeti tudi možnost, da se, če na tekmovanju nekega ranga doseže tako dober rezultat, kot je opredeljen v Pravilih, njegov dosežek ovrednoti, tj. kategorizira. Presojanje toženke, koliko športne gibalne akrivnosti, treningov in priprav je prisotnih v neki panogi oziroma ugotavljanje, kolikšna gibalna aktivnost in fizična pripravljenost je še potrebna, da gre za "šport" oziroma, kot toženka imenuje nekatere kategorizirane aktivnosti, za "miselne igre" glede na vse navedeno presega zakonsko pooblastilo. Po presoji sodišča torej 33. člen ZŠpo-1 toženke ne pooblašča, da poleg zakonskega pogoja (tj. udeležbe na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema) za registracijo športnika določi še druge pogoje, med njimi tudi ne gibalne aktivnosti.