Skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik

Kje se izraz uporablja

• 6. člen ZPotK-2 – (vsebina oglasnih sporočil)

  … kombinirano obrestno mero, in morebitni drugi stroški potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe; 2. skupni znesek kredita; 3. efektivna obrestna mera; 4. obdobje trajanja kreditne pogodbe, razen kadar gre za pogodbo, sklenjeno za nedoločen …

• 12. člen ZPotK-2 – (obvezna vsebina kreditne pogodbe)

  … pomočjo kreditnega posrednika; 3. ime, priimek in naslov potrošnika, ki jemlje kredit; 4. skupni znesek kredita in pogoje črpanja; 5. obdobje trajanja kreditne pogodbe; 6. blago ali storitev in njeno vrednost, če gre za kredit v obliki odl …

• 15. člen ZPotK-2 – (informacije pri dovoljeni možnosti prekoračitve)

  … 1. vrsto potrošniškega kredita; 2. firmo ali ime in sedež ali naslov dajalca kredita; 3. skupni znesek kredita in pogoje črpanja; 4. obdobje trajanja kreditne pogodbe; 5. kreditno obrestno mero in pogoje, ki urejajo uporabo kreditne obrest …

• 25. člen ZPotK-2 – (način izračuna)

  … je t1 = 0; m’ = zaporedna številka zadnjega plačila kredita, obresti ali stroškov oziroma skupno število vseh plačil; l = zaporedna številka plačila kredita, obresti ali stroškov; Dl = znesek posameznega plačila kredita, obresti ali stroš …

Sodna praksa k 2. člen ZPotK-2

• VSL Sodba I Cp 1707/2024

  Višje sodišče v Ljubljani · 9. 10. 2025

  Stroški, ki se nanašajo na izvajanje elektronskih komunikacijskih (mobilnih) storitev po sklenjenih naročniških pogodbah, glede na sedanje tehnološko stanje družbe tudi po prepričanju pritožbenega sodišča spadajo med te osnovne stroške. Izpolnitelj, ki bi lahko ugotovil, da obveznost ne obstaja, če bi ravnal skrbno, še vedno lahko uveljavlja povračilni zahtevek.

• VSL Sodba II Cp 1282/2022

  Višje sodišče v Ljubljani · 16. 8. 2022

  Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 386. člena ZFPPIPP, nima pravnega učinka (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP), je torej ničen.

• VSL Sodba I Cp 1389/2021

  Višje sodišče v Ljubljani · 14. 10. 2021

  Zakonodajalec je za potrošniške kreditne pogodbe, pri katerih dajalci kreditov niso banke, hranilnice oziroma kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo, izrecno predvidel in določil, da lahko znaša najvišja dopustna obrestna mera več (tudi občutno več), kot pa je obrestna mera, ki po 377. členu OZ ustvarja domnevo oderuštva. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da so povprečne efektivne obrestne mere, ki jih skladno s 26. členom ZPotK-2 dvakrat letno objavlja Banka Slovenije, izračunane na podlagi potrošniških kreditnih pogodb, ki so jih sklenile banke in hranilnice v Sloveniji. To pomeni, da že obrestne mere, ki jih predpisujejo banke in hranilnice, pri kratkoročnih kreditih večkratno presegajo najvišjo dopustno obrestno mero iz 377. člena OZ. V sodni praksi ali pravni teoriji se nikoli ni izpostavilo stališče, da bi bili tovrstni krediti bank in sorodnih finančnih organizacij oderuški iz razloga, ker EOM presega obrestno mero, določeno v 377. členu OZ. Za določitev najvišje še dopustne obrestne mere potrošniških kreditov je treba uporabiti specialne (in poznejše) določbe Zakona o potrošniških kreditih, ne pa splošne določbe 377. člena OZ, saj specialni predpis

Sorodni izrazi