Skupni stroški kredita
Izraz je opredeljen v enem predpisu.
vsi stroški, vključno z obrestmi, provizijami, davki in drugimi vrstami dajatev, ki jih mora potrošnik plačati v zvezi s kreditno pogodbo in so dajalcu kredita znani; stroški, povezani s pomožnimi storitvami v zvezi s kreditno pogodbo, zlasti zavarovalne premije, članarine, takse in stroški drugih pogodb, sklenjenih z dajalcem kredita ali drugim podjetjem, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja varstvo potrošnikov, če je sklenitev dodatne pogodbe o storitvah obvezna za pridobitev kredita ali tako določajo splošni pogoji, pod katerimi dajalec kredita kredit trži; stroški cenitve nepremičnin, kadar je cenitev potrebna za pridobitev kredita; v skupne stroške kredita se ne vštevajo notarski stroški in zavarovalne premije za zavarovanje blaga, katerega nakup se financira s kreditom, stroški in takse za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo in stroški, ki jih potrošnik plača zaradi neizpolnjevanja obveznosti, določenih v kreditni pogodbi
Kje se izraz uporablja
- 3. člen ZPotK-2 – (izjeme od uporabe zakona)
… nepremičnino; 4. kreditno pogodbo, ki določa odplačilo kredita v treh mesecih, s plačilom skupnih stroškov, ki ne presegajo 0,1 % skupnega zneska kredita, vendar hkrati največ 10 eurov; 5. kreditno pogodbo, s katero delodajalec zunaj svoje …
- 6. člen ZPotK-2 – (vsebina oglasnih sporočil)
… kombinirano obrestno mero, in morebitni drugi stroški potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe; 2. skupni znesek kredita; 3. efektivna obrestna mera; 4. obdobje trajanja kreditne pogodbe, razen kadar gre za pogodbo, sklenjeno za nedoločen …
- 12. člen ZPotK-2 – (obvezna vsebina kreditne pogodbe)
… pomočjo kreditnega posrednika; 3. ime, priimek in naslov potrošnika, ki jemlje kredit; 4. skupni znesek kredita in pogoje črpanja; 5. obdobje trajanja kreditne pogodbe; 6. blago ali storitev in njeno vrednost, če gre za kredit v obliki odl …
- 15. člen ZPotK-2 – (informacije pri dovoljeni možnosti prekoračitve)
… 1. vrsto potrošniškega kredita; 2. firmo ali ime in sedež ali naslov dajalca kredita; 3. skupni znesek kredita in pogoje črpanja; 4. obdobje trajanja kreditne pogodbe; 5. kreditno obrestno mero in pogoje, ki urejajo uporabo kreditne obrest …
- 22. člen ZPotK-2 – (predčasno odplačilo kredita)
… delno izpolni svoje obveznosti po kreditni pogodbi. V tem primeru je upravičen do zmanjšanja skupnih stroškov kredita v delu, ki ga sestavljajo obresti in stroški preostalega obdobja trajanja pogodbe, tako da se od zneska sedanje vrednosti …
- 24. člen ZPotK-2 – (predpostavke za izračun)
(1) Efektivna obrestna mera, ki na letni ravni izraža vpliv, ki ga imajo na skupno ceno denarja vsa obstoječa ali prihodnja upravičenja in obveznosti (črpanj, plačil in stroškov), o katerih sta se dajalec kredita in potrošnik dogovorila, se …
- 25. člen ZPotK-2 – (način izračuna)
… je t1 = 0; m’ = zaporedna številka zadnjega plačila kredita, obresti ali stroškov oziroma skupno število vseh plačil; l = zaporedna številka plačila kredita, obresti ali stroškov; Dl = znesek posameznega plačila kredita, obresti ali stroš …
- 39. člen ZPotK-2 – (splošne informacije)
… potrošnika, kadar je kredit za nepremičnino obračunan v tuji valuti; - reprezentativni primer skupnega zneska kredita za nepremičnino, skupnih stroškov kredita za potrošnika, skupnega zneska, ki ga mora plačati potrošnik, in efektivne obre …
Sodna praksa k 2. člen ZPotK-2
- VSL Sodba I Cp 1707/2024Višje sodišče v Ljubljani · 9. 10. 2025
Stroški, ki se nanašajo na izvajanje elektronskih komunikacijskih (mobilnih) storitev po sklenjenih naročniških pogodbah, glede na sedanje tehnološko stanje družbe tudi po prepričanju pritožbenega sodišča spadajo med te osnovne stroške. Izpolnitelj, ki bi lahko ugotovil, da obveznost ne obstaja, če bi ravnal skrbno, še vedno lahko uveljavlja povračilni zahtevek.
- VSL Sodba II Cp 1282/2022Višje sodišče v Ljubljani · 16. 8. 2022
Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 386. člena ZFPPIPP, nima pravnega učinka (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP), je torej ničen.
- VSL Sodba I Cp 1389/2021Višje sodišče v Ljubljani · 14. 10. 2021
Zakonodajalec je za potrošniške kreditne pogodbe, pri katerih dajalci kreditov niso banke, hranilnice oziroma kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo, izrecno predvidel in določil, da lahko znaša najvišja dopustna obrestna mera več (tudi občutno več), kot pa je obrestna mera, ki po 377. členu OZ ustvarja domnevo oderuštva. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da so povprečne efektivne obrestne mere, ki jih skladno s 26. členom ZPotK-2 dvakrat letno objavlja Banka Slovenije, izračunane na podlagi potrošniških kreditnih pogodb, ki so jih sklenile banke in hranilnice v Sloveniji. To pomeni, da že obrestne mere, ki jih predpisujejo banke in hranilnice, pri kratkoročnih kreditih večkratno presegajo najvišjo dopustno obrestno mero iz 377. člena OZ. V sodni praksi ali pravni teoriji se nikoli ni izpostavilo stališče, da bi bili tovrstni krediti bank in sorodnih finančnih organizacij oderuški iz razloga, ker EOM presega obrestno mero, določeno v 377. členu OZ. Za določitev najvišje še dopustne obrestne mere potrošniških kreditov je treba uporabiti specialne (in poznejše) določbe Zakona o potrošniških kreditih, ne pa splošne določbe 377. člena OZ, saj specialni predpis
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.