SDR

Sodna praksa k 3. člen ZPPCP-1

• VSRS Sodba VIII Ips 43/2020

  Vrhovno sodišče RS · 2. 2. 2021

  Res je sicer, da sta pravica do zdravljenja v tujini in posledično pravica do povrnitve stroškov tega zdravljenja pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar to ne pomeni, da je toženec upravičen do povrnitve stroškov operacije tudi v primeru, če mu ti stroški niso nastali. Razumevanje pravice do povračila stroškov zdravljenja v tujini, ki to pravico veže izključno na odobreno zdravljenje in opravljeno operacijo v konkretnem primeru pomeni, da bi bil toženec kar dvakrat upravičen do plačila stroškov zdravljenja v tujini. Prvič s tem, da je te stroške na podlagi v dobrodelni akciji zbranih sredstev plačal Rdeči križ, drugič pa s tem, da je od tožeče stranke prejela znesek, katerega vrnitev tožeča stranka zahteva v tem sporu. Takšna razlaga določbe 44. a člena ZZVZZ bi bila v nasprotju z namenom zakona, ki prav gotovo ni v takšnem dvakratnem plačevanju stroškov, pa tudi v nasprotju s prepovedjo zlorabe pravic, ki kot splošno pravno načelo ne velja le v obligacijskih razmerjih, temveč tudi pri izvrševanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja.

• VSL Sodba in sklep I Cpg 238/2017

  Višje sodišče v Ljubljani · 12. 12. 2018

  Za odločitev v konkretnem primeru je ključno, ali je tožena stranka, ki je prevozniku oddala blago za prevoz, kot prodajalec tudi pošiljatelj v smislu petega odstavka 110.a člena ZPCP-2 in kot taka solidarno odgovorna za plačilo voznine. OZ ne razlikuje med osebo, ki je sklenila prevozno pogodbo s prevoznikom, in osebo, ki prevozniku preda blago za prevoz, temveč šteje, da gre za isto osebo. Ne glede na to, ali kupec prevozno pogodbo sklene sam ali preko posrednika, je ključno, da v nobenem od navedenih primerov prodajalec, ki blago preda prevozniku, ni v nobeni obligacijsko pravni zvezi z razmerjem iz prevozne pogodbe in po vsej verjetnosti tudi ni seznanjen z notranjim razmerjem med kupcem in prevoznikom.

• VSC sklep Cpg 216/2014

  Višje sodišče v Celju · 24. 10. 2014

  Pošiljatelj je po zakonski definiciji naročnik ali oseba, ki na osnovi sklenjene pogodbe s prevoznikom preda tovor za prevoz. Naročnik je tisti, ki sklene v svojem imenu zase ali za drugega s prevoznikom prevozno pogodbo. Pošiljatelj pa je ali naročnik ali oseba, ki na podlagi sklenjene pogodbe s prevoznikom preda tovor za prevoz. Pogodbeni stranki prevozne pogodbe sta naročnik prevoza, ki je po prej navedenem lahko sočasno pošiljatelj, in prevoznik. Osebe na strani pošiljke so: - oseba, ki se ji prevoznik obveže, da bo opravil prevoz; - pošiljatelj; - prejemnik. Tožena stranka je predala tovor za prevoz in s tem je po citirani definiciji ZPPCP-1 pošiljatelj, ni pa stranka prevozne pogodbe.