iuris

Povezane osebe

Izraz je opredeljen v 5 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.

pravno samostojne osebe, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate poslovanja druge osebe. Za povezane osebe se štejejo zlasti osebe, ki so med seboj povezane: – kot ožji družinski člani; – tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih alinejah te točke, skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi. Posamezna oseba je udeležena v drugi osebi, če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe oziroma v kapitalu druge osebe z najmanj 20-odstotnim deležem; – tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih alinejah te točke; – tako, da tvorijo koncern po zakonu, ki ureja gospodarske družbe; – kot člani poslovodstva ali nadzornega sveta oziroma zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani teh oseb

osebe, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali drugače povezane tako, da zaradi teh povezav skupaj oblikujejo poslovno politiko oziroma poslujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju. Za povezane osebe štejejo tudi povezane družbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

osebe, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali drugače povezane tako, da zaradi teh povezav skupaj oblikujejo poslovno politiko oziroma poslujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju. Za povezane osebe štejejo tudi pravne osebe, ki so zastopane po isti osebi

osebe, ki so ali bi lahko utrpele povračilne ukrepe v delovnem okolju zaradi povezave s prijaviteljem, kot so sodelavci ali sorodniki prijavitelja, ter pravni subjekti, ki so v lasti prijavitelja, za katere prijavitelj dela ali so z njim drugače povezani v delovnem okolju

pomeni enako kakor v zakonu, ki ureja pravice glede ustrezne vrste premoženja

Kje se izraz uporablja

  • 9. člen ZRev-2 – (pristojnosti Inštituta)

    … ocenjevanja vrednosti. Opravlja tudi naloge in pristojnosti na drugih strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem. Njegove naloge in pristojnosti so: 1. sprejema oziroma zagotavlja slovenske prevode in objavlja: - računovodske standarde …

  • 20. člen ZRev-2 – (pogoji za imenovanje direktorja in člana strokovnega sveta)

    … telesa revizijskega podjetja in ni bila zaposlena v revizijskem podjetju ali kako drugače povezana z njim, 5. ni pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo ali kateri je bila kazen izbrisana iz kazenskih …

  • 34. člen ZRev-2 – (pristojnosti Agencije pri sodelovanju z nadzornimi organi držav članic na področju revizije računovodskih izkazov in dajanja zagotovil o trajnostnosti)

    … dajanja zagotovil o trajnostnosti, ob upoštevanju razvoja stroke in drugih strokovnih področij, povezanih z revidiranjem. (2) Agencija sodeluje z nadzornimi organi držav članic, kadar je to potrebno zaradi izvajanja svojih pristojnosti in …

  • 35. člen ZRev-2 – (pristojnosti Agencije pri sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav)

    … družb, in poročila o nadzorih oziroma preiskavah Agencije, če: – je zahtevana dokumentacija povezana z obvezno revizijo družb oziroma dajanjem zagotovil o trajnostnosti, ki so izdale vrednostne papirje v tretji državi ali pa so sestavni de …

  • 38. člen ZRev-2 – (dolžnost varovanja zaupnih podatkov)

    … prejšnjega odstavka tudi, ko ne sodelujejo več pri posamezni revizijski nalogi ali ko več niso povezane z revizijsko družbo. (4) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja v naslednjih primerih: - če je revizijska družba na podlagi zakon …

  • 44. člen ZRev-2 – (neodvisnost in nepristranskost revidiranja)

    … subjekta. (3) Fizične osebe iz prejšnjega odstavka so zaposleni pri revizijski družbi ter z njimi povezane osebe, osebe, ki so del mreže, v katero je vključena revizijska družba, ali katere koli druge fizične osebe, katerih storitve so na …

  • 44.a člen ZRev-2 – (obvladovanje nasprotij interesov)

    … njeno mrežo; - med revizijsko družbo in zaposlenimi v revizijski družbi ter z zaposlenimi v povezanih osebah revizijske družbe; - med revizijsko družbo in drugimi osebami, ki na pogodbeni podlagi opravljajo katere koli storitve za revizijs …

  • 45. člen ZRev-2 – (prepoved revidiranja v posamezni pravni osebi in prepoved nerevizijskih storitev pri subjektih javnega interesa, pri katerih revizijska družba opravlja storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti)

    … tej pravni osebi; 2. ima ta pravna oseba naložbe v revizijski družbi; 3. so osebe, ki so povezane s pravno osebo: – ožji družinski člani članov poslovodstva, nadzornega sveta oziroma pooblaščenih revizorjev v revizijski družbi, – skupaj po …

Sodna praksa k 3. člen ZRev-2

  • VSL Sodba I Cpg 253/2021
    Višje sodišče v Ljubljani · 8. 7. 2021

    Tožnik ne more uspeti z uveljavljanjem ničnosti letnega poročila s sklicevanjem na neustrezno izvedeno povečanje osnovnega kapitala, ki je bilo s sklepom sprejeto na skupščini, pregledano s strani revizorja in vpisano v sodni register. Takšna tožba je nesklepčna. Nepravilno izvedeno povečanje osnovnega kapitala bi lahko tožnik uveljavljal z izpodbijanjem takega sklepa, ne more pa na takšni podlagi uveljavljati ničnosti letnega poročila. Ničnost letnega poročila ni podana, če je bil izkazan nižji dobiček, kot v resnici. Navedeno namreč ne nasprotuje določbam zakona, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za zaščito upnikov družbe ali so sicer v javnem interesu, v smislu prvega dostavka 401. člena ZGD-1. Dejanski stan te določbe bi bil podan v nasprotnem primeru, to je če bi bil neresnično prikazan višji dobiček, saj bi s tem prišlo do ogrožanja upnikov. Namen ureditve iz prvega odstavka 399. člena ZGD-1 je zagotoviti nadaljnji obstoj in pogoje za delovanje družbe, kar zagotavlja ohranitev in dolgoročno donosnost podjetja, s čimer se ščiti tudi naložba manjšinskih delničarjev v taki družbi. Izpolnjevanje namena te zakonske ureditve pa terja, da se ekonomska nuj

  • VSRS Sklep X Ips 365/2016
    Vrhovno sodišče RS · 1. 2. 2017

    Če revident uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora tudi izpostaviti in opraviti primerjavo dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodnimi odločbami, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih podpiše pooblaščeni revizor, tj. zakoniti revizor, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja po tem zakonu in ga revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega odgovornega za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijske družbe (ključni revizijski partner). Drugačne vloge oziroma odgovornosti podpisnikov revizorjevega poročila zakon ne predvideva, zato za vsebino revizorjevega poročila kot pooblaščeni revizor odgovarja vsak, ki poročilo podpiše. Zatrjevane in neizkazane zelo hude posledice izpodbijanega opomina zaradi kršitev pravil revidiranja, ki izhajajo iz ureditve po ZRev-2, ne pomenijo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

  • UPRS sodba I U 1430/2015
    Upravno sodišče RS · 27. 9. 2016

    Subjektu nadzora v postopku za izrek opomina je spoštovanje načela kontradiktornosti zagotovljeno s tem, da se z vročitvijo odločbe o začetku postopka seznani z dejstvi in dokazi, ki po mnenju Agencije utemeljujejo začetek postopka ter s tem, da ima možnost podati izjavo o razlogih za začetek postopka, v katerih lahko navaja dejstva in predlaga dokaze (139. člen ZRev-2). V takem primeru Agencija lahko šele nato izda odločbo o izreku opomina, pri čemer pa lahko odločitev opre le na dejstva in dokaze, ki so navedeni v odločbi o začetku postopka oziroma v izjavi subjekta nadzora.

Vse odločbe (7) →

Sorodni izrazi

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.