Povezane gospodarske družbe
Izraz je opredeljen v enem predpisu.
za povezani gospodarski družbi se štejeta gospodarski družbi, ki sta v večinski lasti iste gospodarske družbe, ali gospodarski družbi, med katerima ima ena neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v drugi zaradi njenega lastništva, finančne udeležbe v njej ali pravil upravljanja. Prevladujoč vpliv obstaja, ko ima ena gospodarska družba neposredno ali posredno glede na drugo gospodarsko družbo večino njenega vpisanega kapitala, nadzor nad večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdala, ali lahko imenuje več kot polovico članov njenega upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa
Kje se izraz uporablja
- 21. člen ZZSDT – (splošna določba)
… Švicarske konfederacije; 2. izvedbe določenih nalog v subjektu gostitelju, s katerim je povezan, če subjekt gostitelj izpolnjuje pogoje iz 4. in 5. točke prvega odstavka 17. člena ali drugega odstavka 17. člena tega zakona; 3. us …
- 23. člen ZZSDT – (premestitev oseb znotraj povezanih gospodarskih družb)
(1) Soglasje za napotenega delavca, premeščenega na delo v okviru premestitve oseb znotraj povezanih gospodarskih družb, se v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja poda pod pogoji iz tega člena in iz 21. člena tega zakona. (2) …
- 24. člen ZZSDT – (usposabljanje napotenih in slovenskih delavcev v povezanih gospodarskih družbah)
… sedežem v Republiki Sloveniji ter gospodarska družba s sedežem v tretji državi kapitalsko povezani ali če gre za poslovno-tehnično sodelovanje ali prenos tehnologije. Za kapitalsko povezani gospodarski družbi se za podajo soglasja iz tega …
Sodna praksa k 4. člen ZZSDT
- UPRS Sodba II U 402/2019-9Upravno sodišče RS · 6. 4. 2022
Strankam v upravnem postopku mora biti omogočeno, da se seznanijo s celotno vsebino soglasja kot akcesornega akta, saj se sicer ne morejo izjaviti o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, kot to zahtevata 9. člen ZUP in 22. člen Ustave RS. Organ, ki izda odločbo, se mora do soglasja kot akcesornega akta opredeliti tudi v obrazložitvi odločbe, saj se lahko izdana odločba izpodbija tudi iz razloga pomanjkljivosti samega soglasja, zato mora biti stranki dokument, s katerim organ poda soglasje oz. nesoglasje, osebno vročen in zgolj seznanitev z „izidom“ v obliki pisnega obvestila ne zadošča.
- UPRS Sodba II U 485/2019-12Upravno sodišče RS · 5. 1. 2022
Le z vročitvijo celotnega dokumenta je stranki zagotovljena oz. omogočena pravica da se izjavi o vseh pomembnih dejstvih in okoliščinah in pravica do pritožbe. Upravni organ bi moral tožeči stranki osebno vročiti oba dokumenta zavoda, saj sta šele oba tvorila celotno mnenje oz. nesoglasje, na podlagi katerega je upravni organ odločil.
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.