iuris

Ponudnik

Izraz je opredeljen v 3 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.

oseba, ki ponuja blago ali storitev v okviru povezane kreditne pogodbe

pravna ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost, ne glede na svojo pravnoorganizacijsko obliko. Obveznosti, ki jih ima ponudnik po tem zakonu, imajo tudi druge pravne in fizične osebe, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, če zagotavljajo potrošnikom blago in storitve

katera koli fizična ali pravna oseba, ki je predložila ponudbo

Kje se izraz uporablja

  • 8. člen ZPotK-2 – (izjeme zagotavljanja predhodnih informacij)

    Določbe 7. člena tega zakona se ne uporabljajo za ponudnika blaga ali storitev, ki nastopa kot kreditni posrednik v pomožni funkciji. V tem primeru dajalec kredita zagotovi, da potrošnik prejme predhodne informacije v skladu s 7. členom teg …

  • 39. člen ZPotK-2 – (splošne informacije)

    … kredit trži, ter obvestilo, da sme potrošnik skleniti pogodbo o pomožni storitvi tudi pri ponudniku, ki ni izbrani dajalec kredita, in - opozorilo glede morebitnih posledic neizpolnjevanja obveznosti iz kreditne pogodbe za nepremičnino.

  • 46. člen ZPotK-2 – (vezava kreditne pogodbe za nepremičnino)

    … kredita obvesti potrošnika, da lahko zavarovalno pogodbo iz prejšnjega odstavka sklene pri ponudniku, ki ga potrošnik sam izbere, če zavarovalna pogodba krije škodo na nepremičnini za nevarnost požara in elementarnih nesreč vsaj v obsegu i …

  • 1. člen ZIsRPS – (vsebina zakona)

    … izvensodno reševanje domačih in čezmejnih sporov, ki izvirajo iz pogodbenih razmerij med ponudnikom in ponudnico (v nadaljnjem besedilu: ponudnik) ter potrošnikom in potrošnico (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) ter se rešujejo s posredova …

  • 3. člen ZIsRPS – (izjeme iz področja uporabe)

    Ta zakon se ne uporablja v sporih, ki jih sproži ponudnik proti potrošniku, ter v sporih v zvezi z opravljanjem: -        zdravstvenih storitev, vključno s predpisovanjem, izdajanjem ter zagotavljanjem zdravil in medicinskih pripomočkov, ki …

  • 8. člen ZIsRPS – (načelo prostovoljnosti)

    … Potrošnik se prostovoljno odloči, ali bo vložil pobudo za začetek postopka pri izvajalcu IRPS, ponudnik pa se prostovoljno odloči, ali bo sodeloval v postopku. (2) Potrošnik se pred nastankom spora z odločitvijo, da bo vložil pobudo za zač …

  • 9. člen ZIsRPS – (načelo kontradiktornosti)

    Potrošnik in ponudnik imata pravico, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od osmih dni, izrečeta o dejstvih in dokazih, da izrazita svoja stališča ter da se izrečeta o navedbah, dokazih, dokumentih in dejstvih, ki jih je predložila …

  • 11. člen ZIsRPS – (splošna pravila postopka)

    … začetek postopka pri izvajalcu IRPS po tem zakonu lahko vloži le potrošnik. (2) Potrošnik in ponudnik imata pravico, da ju v kateri koli fazi postopka zastopa pooblaščenec oziroma jima da pomoč tretja oseba, o čemer morata biti seznanjeni …

Sodna praksa k 2. člen ZPotK-2

  • VSL Sodba I Cp 1707/2024
    Višje sodišče v Ljubljani · 9. 10. 2025

    Stroški, ki se nanašajo na izvajanje elektronskih komunikacijskih (mobilnih) storitev po sklenjenih naročniških pogodbah, glede na sedanje tehnološko stanje družbe tudi po prepričanju pritožbenega sodišča spadajo med te osnovne stroške. Izpolnitelj, ki bi lahko ugotovil, da obveznost ne obstaja, če bi ravnal skrbno, še vedno lahko uveljavlja povračilni zahtevek.

  • VSL Sodba II Cp 1282/2022
    Višje sodišče v Ljubljani · 16. 8. 2022

    Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 386. člena ZFPPIPP, nima pravnega učinka (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP), je torej ničen.

  • VSL Sodba I Cp 1389/2021
    Višje sodišče v Ljubljani · 14. 10. 2021

    Zakonodajalec je za potrošniške kreditne pogodbe, pri katerih dajalci kreditov niso banke, hranilnice oziroma kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo, izrecno predvidel in določil, da lahko znaša najvišja dopustna obrestna mera več (tudi občutno več), kot pa je obrestna mera, ki po 377. členu OZ ustvarja domnevo oderuštva. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da so povprečne efektivne obrestne mere, ki jih skladno s 26. členom ZPotK-2 dvakrat letno objavlja Banka Slovenije, izračunane na podlagi potrošniških kreditnih pogodb, ki so jih sklenile banke in hranilnice v Sloveniji. To pomeni, da že obrestne mere, ki jih predpisujejo banke in hranilnice, pri kratkoročnih kreditih večkratno presegajo najvišjo dopustno obrestno mero iz 377. člena OZ. V sodni praksi ali pravni teoriji se nikoli ni izpostavilo stališče, da bi bili tovrstni krediti bank in sorodnih finančnih organizacij oderuški iz razloga, ker EOM presega obrestno mero, določeno v 377. členu OZ. Za določitev najvišje še dopustne obrestne mere potrošniških kreditov je treba uporabiti specialne (in poznejše) določbe Zakona o potrošniških kreditih, ne pa splošne določbe 377. člena OZ, saj specialni predpis

Vse odločbe (3) →

Sorodni izrazi

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.