Pasivno upiranje
Izraz je opredeljen v 2 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.
upiranje osebe, ki ne upošteva policistovega zakonitega ukaza ali s svojim nezakonitim ravnanjem otežuje ali onemogoča izvedbo zakonite policijske naloge, tako da se usede, uleže, obrne vstran ali drugače podobno ravna
neupoštevanje opozorila uradne osebe oziroma onemogočanje izvršitve njenih pooblastil na podlagi ravnanja osebe (oseba se usede, uleže, obrne stran, se prime za predmet ali objekt ali drugo podobno ravnanje)
Kje se izraz uporablja
- 81. člen ZNPPol – (opredelitev telesne sile)
… prijemov, pritiskov, potiskanje, odrivanje, prenašanje ali razdvajanje oseb. (4) Za obvladovanje pasivnega upiranja policisti uporabijo strokovne udarce in mete le, če je bila uporaba strokovnih prijemov ali telesne sile iz drugega odstavk …
- 82. člen ZNPPol – (uporaba plinskega razpršilca)
… policisti uporabiti, če so izpolnjeni pogoji za uporabo telesne sile. (2) Za obvladovanje pasivnega upiranja policisti plinskega razpršilca ne smejo uporabiti, razen če je bila uporaba milejših prisilnih sredstev neuspešna ali če ta zaradi …
- 83. člen ZNPPol – (uporaba palice)
… na okoliščine ni mogoče pričakovati, da bi bila njuna uporaba uspešna. (2) Za obvladovanje pasivnega upiranja palice ne smejo uporabiti, razen če je bila uporaba milejših prisilnih sredstev neuspešna ali če ta zaradi okoliščin in zagotavlj …
Sodna praksa k 3. člen ZNPPol
- VDSS Sodba Pdp 147/2025Višje delovno in socialno sodišče · 16. 4. 2025
Ni pomembno, kdaj za kršitev izvejo vodje organizacijskih enot, temveč kdaj se je seznanil predstojnik Policije. Za nadaljevano kršitev gre takrat, ko njeno izvrševanje traja (npr. dnevno neopravljanje dela). S tem, ko tožnik ni sproti dnevno beležil svojih nalog v Dnevniku dela za leto 2021 oziroma v Excelovih preglednicah skladno z navodili vodje, je opustil svojo delovno obveznost, ta opustitev pa je trajala vse do konca leta 2021 oziroma do 17. 1. 2022. To pa pomeni, da v tem primeru rok za podajo izredne odpovedi ni pričel teči že z dnem, ko je tožnik prvič opustil dolžno ravnanje, temveč najkasneje z dnem, ko je ta opustitev prenehala. Vse dotlej je namreč ta kršitev trajala.
- VDSS Sodba Pdp 144/2021Višje delovno in socialno sodišče · 14. 4. 2021
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da so v očitanem in dokazanem ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja, vključno z naklepom. Kaznivo dejanje po prvem odstavku 257. člena KZ-1 stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo. Tožnica kot uradna oseba oziroma javna uslužbenka, ki je vedela, da podatkov, ki so ji dostopni v zvezi z njenim delom, ne sme posredovati nepoklicanim osebam, je izrabila svoj položaj policistke in s tem B.B. pridobila vsaj nepremoženjsko korist.
- VDSS Sodba Pdp 544/2020Višje delovno in socialno sodišče · 18. 1. 2021
Stališče sodišča prve stopnje, da potovanje do kraja nastanitve in nazaj v Slovenijo pomeni opravljanje dela po prvem odstavku 73. člena ZODPol, ker je službeno pot organizirala toženka, je zmotno. To pomeni, da pravica do dodatnega plačila po tretjem odstavku 74. člena ZODPol pripada tožniku le za čas, ko mu je bilo odrejeno opravljanje dela pod posebnimi obremenitvami, ne pa za čas trajanja poti do nastanitve in nazaj v Slovenijo, ko efektivnega dela ni opravljal.
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.