Partner
Izraz je opredeljen v 3 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.
vsak posameznik s pooblastilom, da zaveže revizijsko družbo k izvedbi posla izvajanja storitev revidiranja
država, organizacija ali subjekt, ki sodeluje s centrom. Pomen pojma je lahko: i. partner, ki prispeva – vsaka država, organizacija ali subjekt, skladno z odločitvami in postopki Severnoatlantskega sveta, ki ni država sponzorka in prispeva centru, ii. drugi partner – vsaka država, organizacija ali subjekt, ki uporablja storitve in/ali produkte, ki jih zagotavlja center, razen države sponzorke ali partnerjev, ki prispevajo
država, organizacija ali subjekt, ki sodeluje s centrom odličnosti
Kje se izraz uporablja
- 40. člen ZRev-2 – (revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih)
… o ločenih ali konsolidiranih računovodskih izkazih sestavi in podpiše ključni revizijski partner ali ključni revizijski partnerji. (2) V primeru, da revizorjevo poročilo o ločenih oziroma konsolidiranih računovodskih izkazih podpiše več os …
- 40.a člen ZRev-2 – (revizorjevo poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti)
… Revizorjevo poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti sestavi in podpiše ključni trajnostni partner ali ključni trajnostni partnerji. (2) Če revizorjevo poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti podpiše več oseb, vsi nerazdelno odgov …
- 43. člen ZRev-2 – (obvezne revizije konsolidiranih računovodskih izkazov in dajanja zagotovil o konsolidiranih poročilih o trajnostnosti)
(1) Pri obvezni reviziji konsolidiranih računovodskih izkazov nosi ključni revizijski partner skupine celotno odgovornost za revizorjevo poročilo o konsolidiranih računovodskih izkazih ter za dodatno poročilo k revizijskemu poročilu iz 11. …
- 44. člen ZRev-2 – (neodvisnost in nepristranskost revidiranja)
… lahko pojavile zaradi predhodnih in trenutnih interesov ter odnosov. (8) Ključni revizijski partner ali ključni trajnostni partner ali revizijska družba ne izvede obvezne revizije oziroma dajanja zagotovil o trajnostnosti, če obstaja kakrš …
- 45. člen ZRev-2 – (prepoved revidiranja v posamezni pravni osebi in prepoved nerevizijskih storitev pri subjektih javnega interesa, pri katerih revizijska družba opravlja storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti)
… revizor ne sme opravljati nalog revidiranja v pravni osebi, če: – je kot ključni revizijski partner opravljal revizijo računovodskih izkazov pri tej pravni osebi neprekinjeno največ sedem let po datumu prvega imenovanja in po opravljeni za …
- 45.b člen ZRev-2 – (organizacija dela)
(1) Revizijska družba imenuje vsaj enega ključnega revizijskega partnerja, ki dejavno sodeluje pri revidiranju. Glavna merila, na podlagi katerih revizijska družba izbere ključne revizijske partnerje, so zagotavljanje kakovostne revizije, n …
- 46. člen ZRev-2 – (zaposlitev pooblaščenega revizorja ali zaposlenih v revizijskih družbah s strani revidiranih subjektov)
… (2) Prepoved iz prejšnjega odstavka, razen prepovedi zaposlitve, velja tudi za zaposlene in partnerje ter vse druge fizične osebe, katerih storitve so na voljo pooblaščenim revizorjem, revizijski družbi ali revizijskemu podjetju ali pod nj …
- 50. člen ZRev-2 – (izdaja dovoljenja zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem)
… Agencija. (5) Revizijsko podjetje lahko opravlja obvezne revizije, če ima ključni revizijski partner, ki izvaja obvezno revizijo, v imenu revizijskega podjetja dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja. (6) Revizijsko podjetj …
Sodna praksa k 3. člen ZRev-2
- VSL Sodba I Cpg 253/2021Višje sodišče v Ljubljani · 8. 7. 2021
Tožnik ne more uspeti z uveljavljanjem ničnosti letnega poročila s sklicevanjem na neustrezno izvedeno povečanje osnovnega kapitala, ki je bilo s sklepom sprejeto na skupščini, pregledano s strani revizorja in vpisano v sodni register. Takšna tožba je nesklepčna. Nepravilno izvedeno povečanje osnovnega kapitala bi lahko tožnik uveljavljal z izpodbijanjem takega sklepa, ne more pa na takšni podlagi uveljavljati ničnosti letnega poročila. Ničnost letnega poročila ni podana, če je bil izkazan nižji dobiček, kot v resnici. Navedeno namreč ne nasprotuje določbam zakona, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za zaščito upnikov družbe ali so sicer v javnem interesu, v smislu prvega dostavka 401. člena ZGD-1. Dejanski stan te določbe bi bil podan v nasprotnem primeru, to je če bi bil neresnično prikazan višji dobiček, saj bi s tem prišlo do ogrožanja upnikov. Namen ureditve iz prvega odstavka 399. člena ZGD-1 je zagotoviti nadaljnji obstoj in pogoje za delovanje družbe, kar zagotavlja ohranitev in dolgoročno donosnost podjetja, s čimer se ščiti tudi naložba manjšinskih delničarjev v taki družbi. Izpolnjevanje namena te zakonske ureditve pa terja, da se ekonomska nuj
- VSRS Sklep X Ips 365/2016Vrhovno sodišče RS · 1. 2. 2017
Če revident uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora tudi izpostaviti in opraviti primerjavo dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodnimi odločbami, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih podpiše pooblaščeni revizor, tj. zakoniti revizor, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja po tem zakonu in ga revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega odgovornega za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijske družbe (ključni revizijski partner). Drugačne vloge oziroma odgovornosti podpisnikov revizorjevega poročila zakon ne predvideva, zato za vsebino revizorjevega poročila kot pooblaščeni revizor odgovarja vsak, ki poročilo podpiše. Zatrjevane in neizkazane zelo hude posledice izpodbijanega opomina zaradi kršitev pravil revidiranja, ki izhajajo iz ureditve po ZRev-2, ne pomenijo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
- UPRS sodba I U 1430/2015Upravno sodišče RS · 27. 9. 2016
Subjektu nadzora v postopku za izrek opomina je spoštovanje načela kontradiktornosti zagotovljeno s tem, da se z vročitvijo odločbe o začetku postopka seznani z dejstvi in dokazi, ki po mnenju Agencije utemeljujejo začetek postopka ter s tem, da ima možnost podati izjavo o razlogih za začetek postopka, v katerih lahko navaja dejstva in predlaga dokaze (139. člen ZRev-2). V takem primeru Agencija lahko šele nato izda odločbo o izreku opomina, pri čemer pa lahko odločitev opre le na dejstva in dokaze, ki so navedeni v odločbi o začetku postopka oziroma v izjavi subjekta nadzora.
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.