Ocenjevanje vrednosti

Kje se izraz uporablja

• 1. člen ZRev-2 – (vsebina zakona)

  … revidiranja, 2. strokovna področja, povezana z revidiranjem, 3. nadzor nad revidiranjem in ocenjevanjem vrednosti ter 4. delovanje Slovenskega inštituta za revizijo in Agencije za javni nadzor nad revidiranjem.

• 9. člen ZRev-2 – (pristojnosti Inštituta)

  (1) Inštitut je nadzorni organ na področju ocenjevanja vrednosti. Opravlja tudi naloge in pristojnosti na drugih strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem. Njegove naloge in pristojnosti so: 1. sprejema oziroma zagotavlja slovenske pre …

• 18. člen ZRev-2 – (položaj Agencije za javni nadzor nad revidiranjem)

  … Agencija je nadzorni in regulatorni organ na področju revidiranja in nadzorni organ na področju ocenjevanja vrednosti. (2) Agencija je pristojni organ za nadzor nad izvajanjem Uredbe 537/2014/EU. (3) Pri opravljanju svojih nalog in pristo …

• 29. člen ZRev-2 – (javnost poročil Agencije)

  … (3) Agencija enkrat letno sestavi in objavi poročilo o pregledu kakovosti revidiranja in ocenjevanja vrednosti, ki vsebuje glavne ugotovitve pregleda. (4) Agencija enkrat letno sestavi poročilo o vseh upravnih ukrepih in vseh izrečenih san …

• 33. člen ZRev-2 – (uresničevanje javnega nadzora nad ocenjevanjem vrednosti)

  … Agencija opravlja javni nadzor nad delom pooblaščenih ocenjevalcev, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti za naročnike, zavezane k obvezni reviziji, ali je predmet ocenjevanja vrednosti v lasti subjekta, zavezanega k obvezni reviz …

• 88. člen ZRev-2 – (način ocenjevanja vrednosti)

  (1) Ocenjevanje vrednosti po tem zakonu mora potekati na način, določen s pravili ocenjevanja vrednosti, ki vključujejo Mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti Odbora za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti, druga pravila ocenjevan …

• 90. člen ZRev-2 – (dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca)

  … najmanj petletne delovne izkušnje na področju, ki zahteva znanje, potrebno za opravljanje nalog ocenjevanja vrednosti premoženja iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka 87. člena tega zakona, - da je opravila preizkus strokovnih znanj …

• 91. člen ZRev-2 – (dolžnost varovanja zaupnih podatkov)

  … zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedel pri opravljanju ocenjevanja vrednosti premoženja. (2) Določbe tretjega odstavka ter tretje do šeste alineje četrtega odstavka 38. člena tega zakona se smiselno uporab …

Sodna praksa k 3. člen ZRev-2

• VSL Sodba I Cpg 253/2021

  Višje sodišče v Ljubljani · 8. 7. 2021

  Tožnik ne more uspeti z uveljavljanjem ničnosti letnega poročila s sklicevanjem na neustrezno izvedeno povečanje osnovnega kapitala, ki je bilo s sklepom sprejeto na skupščini, pregledano s strani revizorja in vpisano v sodni register. Takšna tožba je nesklepčna. Nepravilno izvedeno povečanje osnovnega kapitala bi lahko tožnik uveljavljal z izpodbijanjem takega sklepa, ne more pa na takšni podlagi uveljavljati ničnosti letnega poročila. Ničnost letnega poročila ni podana, če je bil izkazan nižji dobiček, kot v resnici. Navedeno namreč ne nasprotuje določbam zakona, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za zaščito upnikov družbe ali so sicer v javnem interesu, v smislu prvega dostavka 401. člena ZGD-1. Dejanski stan te določbe bi bil podan v nasprotnem primeru, to je če bi bil neresnično prikazan višji dobiček, saj bi s tem prišlo do ogrožanja upnikov. Namen ureditve iz prvega odstavka 399. člena ZGD-1 je zagotoviti nadaljnji obstoj in pogoje za delovanje družbe, kar zagotavlja ohranitev in dolgoročno donosnost podjetja, s čimer se ščiti tudi naložba manjšinskih delničarjev v taki družbi. Izpolnjevanje namena te zakonske ureditve pa terja, da se ekonomska nuj

• VSRS Sklep X Ips 365/2016

  Vrhovno sodišče RS · 1. 2. 2017

  Če revident uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora tudi izpostaviti in opraviti primerjavo dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodnimi odločbami, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih podpiše pooblaščeni revizor, tj. zakoniti revizor, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja po tem zakonu in ga revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega odgovornega za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijske družbe (ključni revizijski partner). Drugačne vloge oziroma odgovornosti podpisnikov revizorjevega poročila zakon ne predvideva, zato za vsebino revizorjevega poročila kot pooblaščeni revizor odgovarja vsak, ki poročilo podpiše. Zatrjevane in neizkazane zelo hude posledice izpodbijanega opomina zaradi kršitev pravil revidiranja, ki izhajajo iz ureditve po ZRev-2, ne pomenijo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

• UPRS sodba I U 1430/2015

  Upravno sodišče RS · 27. 9. 2016

  Subjektu nadzora v postopku za izrek opomina je spoštovanje načela kontradiktornosti zagotovljeno s tem, da se z vročitvijo odločbe o začetku postopka seznani z dejstvi in dokazi, ki po mnenju Agencije utemeljujejo začetek postopka ter s tem, da ima možnost podati izjavo o razlogih za začetek postopka, v katerih lahko navaja dejstva in predlaga dokaze (139. člen ZRev-2). V takem primeru Agencija lahko šele nato izda odločbo o izreku opomina, pri čemer pa lahko odločitev opre le na dejstva in dokaze, ki so navedeni v odločbi o začetku postopka oziroma v izjavi subjekta nadzora.

Sorodni izrazi