Neskladan objekt

Kje se izraz uporablja

• 4. člen GZ-1 – (začasni objekti)

  … zakona je postavitev začasnega nujnega objekta ali začasnega gradbiščnega objekta lahko v neskladju s prostorskim izvedbenim aktom. (5) Za začasne objekte se glede zagotavljana izpolnjevanja bistvenih in drugih zahtev smiselno uporabljajo …

• 85. člen GZ-1 – (pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja)

  … zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja zavrne, ker je objekt zaradi nepravilnosti nevaren ali neskladen in nepravilnosti ni mogoče odpraviti, ali če je objekt nelegalen, upravni organ o tem obvesti gradbene oziroma druge inšpektorje. (6) …

• 88. člen GZ-1 – (vrstni red obravnave zadev in omejitve pri objektih z izdanim uporabnim dovoljenjem)

  … objekta. (2) Če ima objekt uporabno dovoljenje, inšpekcijskega ukrepa v zvezi z nelegalnim ali neskladnim objektom za objekt in dela, ki so zajeta v uporabnem dovoljenju, ni dopustno izreči.

• 95. člen GZ-1 – (inšpekcijski ukrepi v zvezi z neskladnim objektom)

  (1) V primeru neskladnega objekta pristojni inšpektor odredi ustavitev gradnje, dokler investitor ne pridobi ustreznega gradbenega dovoljenja. (2) Investitor objekta, katerega gradnja se je izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in je …

• 96. člen GZ-1 – (inšpekcijski ukrepi v zvezi z neskladno uporabo objekta)

  V primeru neskladne uporabe objekta pristojni inšpektor odredi prepoved uporabe objekta do izdaje uporabnega dovoljenja oziroma novega dokončnega oziroma pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

• 106. člen GZ-1 – (nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo)

  (1) Investitor oziroma lastnik nelegalnega ali neskladnega objekta, dela objekta ali nelegalne rekonstrukcije mora plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo. (2) Višina nadomestila za degradacijo in uzurpacijo je odvisna od namenske …

• 107. člen GZ-1 – (posebne prepovedi)

  (1) Z odločbo, s katero izreče inšpekcijski ukrep v zvezi z nedovoljenim objektom ali neskladno uporabo objekta, pristojni inšpektor glede na vrsto objekta oziroma vrsto gradnje prepove naslednja dejanja: 1.      izvedbo komunalnih priključ …

• 108. člen GZ-1 – (vpis zaznambe inšpekcijskega ukrepa in možnost izbrisa)

  … izdal odločbo, s katero je izrečen inšpekcijski ukrep v zvezi z nedovoljenim objektom ali neskladno uporabo objekta, nemudoma obvesti zemljiškoknjižno sodišče in priloži izvršljivo odločbo. Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiš …

Sodna praksa k 3. člen GZ-1

• UPRS Sodba I U 509/2022-20

  Upravno sodišče RS · 30. 6. 2025

  V Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode uporabljen kriterij lege, po katerem so bila določena posamezna, različno vrednotena območja, ustreza različnosti dejanskih stanj in razlikovanje ni arbitrarno. Osnovna komunalna opremljenost (vodovodno omrežje elektroenergetsko omrežje, ceste in kanalizacija pod pogojem, da niso dovoljene čistilne naprave), je pogoj za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče ne glede na lego oziroma območje. Komunalna opremljenost je po Zakonu o stavbnih zemljiščih in Dogovoru o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega (Uradni list SRS, št. 19/86) upoštevana kot posebno merilo, pri čemer sodišče sodi, da je lahko ta kriterij, glede na Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode, ki se pri nezazidanih stavbnih zemljiščih komunalne opreme ne točkuje posebej, upoštevan pri legi nepremičnine v smislu dodatne komunalne opremljenosti.

• UPRS Sodba III U 258/2024-50

  Upravno sodišče RS · 9. 5. 2025

  V novem postopku bo moral upravni organ upoštevati, da se o tem, ali naj se obnova postopka sploh dovoli, odloča na podlagi predpisov, veljavnih v času odločanja o predlogu za obnovo postopka. To pomeni, da bo moral pravočasnost predloga za obnovo postopka in izpolnjevanje drugih pogojev ugotavljati na podlagi sedaj veljavnega GZ-1 (prim. 75. točko obrazložitve sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 14/2022 z dne 1. 10. 2024). Ta v drugem odstavku 58. člena določa dvomesečni prekluzivni rok, ki teče od začetka gradnje (tj. začetka izvajanja gradbenih, obrtniških ali inštalacijskih del, 42. točka prvega odstavka 3. člena GZ-1), za razliko od GZ pa ne določa več omejitve, da mora predlagatelj izkazati tudi, da bi obnova postopka lahko pripeljala do drugačne odločitve. Zakonodajalec je namreč ocenil, da ni mogoče predvideti, kakšne učinke bo imelo sodelovanje stranke na odločitev po obnovljenem postopku.

Sorodni izrazi