iuris

Nakladališče

Izraz je opredeljen v enem predpisu.

mesto, kjer se tovor preda prevozniku za prevoz

Kje se izraz uporablja

  • 27. člen ZPPCP-1 – (pravica pošiljatelja do zamenjave tovora)

    … prevozni pogoji v škodo prevoznika; 2.      če to ne povzroči bistvenega zadrževanja vozila na nakladališču ali razkladališču; 3.      če ni ogroženo vozilo ali cestni promet; 4.      če da pošiljatelj prevozniku na njegovo zahtevo varščin …

  • 30. člen ZPPCP-1 – (določitev nakladališča)

    (1) Prevoznik je dolžan pripeljati vozilo na dogovorjeno nakladališče, če lahko to stori brez nevarnosti za vozilo, in če je tam mogoče naložiti tovor brez poškodovanja vozila. (2) Če nakladališče v pogodbi ni določeno, ga mora pošiljatelj …

  • 31. člen ZPPCP-1 – (čas dostave vozila)

    (1) Prevoznik mora pripeljati vozilo na nakladališče dogovorjenega dne in ob dogovorjeni uri ter o tem obvestiti pošiljatelja oziroma osebo, ki jo ta določi. (2) Če je v pogodbi določen le dan, mora prevoznik dostaviti vozilo tega dne, vend …

  • 35. člen ZPPCP-1 – (dodatni nakladalni čas)

    … roku zaradi vzroka, za katerega odgovarja pošiljatelj, je prevoznik dolžan pustiti vozilo na nakladališču še največ polovico časa, ki je dogovorjen za nakladanje (dodatni nakladalni čas). (2) Za dodatni nakladalni čas ima prevoznik pravico …

  • 41. člen ZPPCP-1 – (vsebina tovornega lista)

    … naslov prevoznika; 4.      registrsko številko vozila; 5.      datum naložitve tovora in nakladališče; 6.      firma oziroma ime in sedež oziroma naslov prejemnika in razkladališče; 7.      običajen ali predpisani opis tovora in način paki …

  • 68. člen ZPPCP-1 – (razkladanje tovora)

    … Za razkladanje tovora se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o času dostave vozila na nakladališče (31. člen), nakladalnem času (34. člen) in dodatnem nakladalnem času (35. člen). (3) Če tovor ni razložen po prejšnjem odstavku, ga lah …

Sodna praksa k 3. člen ZPPCP-1

  • VSRS Sodba VIII Ips 43/2020
    Vrhovno sodišče RS · 2. 2. 2021

    Res je sicer, da sta pravica do zdravljenja v tujini in posledično pravica do povrnitve stroškov tega zdravljenja pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar to ne pomeni, da je toženec upravičen do povrnitve stroškov operacije tudi v primeru, če mu ti stroški niso nastali. Razumevanje pravice do povračila stroškov zdravljenja v tujini, ki to pravico veže izključno na odobreno zdravljenje in opravljeno operacijo v konkretnem primeru pomeni, da bi bil toženec kar dvakrat upravičen do plačila stroškov zdravljenja v tujini. Prvič s tem, da je te stroške na podlagi v dobrodelni akciji zbranih sredstev plačal Rdeči križ, drugič pa s tem, da je od tožeče stranke prejela znesek, katerega vrnitev tožeča stranka zahteva v tem sporu. Takšna razlaga določbe 44. a člena ZZVZZ bi bila v nasprotju z namenom zakona, ki prav gotovo ni v takšnem dvakratnem plačevanju stroškov, pa tudi v nasprotju s prepovedjo zlorabe pravic, ki kot splošno pravno načelo ne velja le v obligacijskih razmerjih, temveč tudi pri izvrševanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja.

  • VSL Sodba in sklep I Cpg 238/2017
    Višje sodišče v Ljubljani · 12. 12. 2018

    Za odločitev v konkretnem primeru je ključno, ali je tožena stranka, ki je prevozniku oddala blago za prevoz, kot prodajalec tudi pošiljatelj v smislu petega odstavka 110.a člena ZPCP-2 in kot taka solidarno odgovorna za plačilo voznine. OZ ne razlikuje med osebo, ki je sklenila prevozno pogodbo s prevoznikom, in osebo, ki prevozniku preda blago za prevoz, temveč šteje, da gre za isto osebo. Ne glede na to, ali kupec prevozno pogodbo sklene sam ali preko posrednika, je ključno, da v nobenem od navedenih primerov prodajalec, ki blago preda prevozniku, ni v nobeni obligacijsko pravni zvezi z razmerjem iz prevozne pogodbe in po vsej verjetnosti tudi ni seznanjen z notranjim razmerjem med kupcem in prevoznikom.

  • VSC sklep Cpg 216/2014
    Višje sodišče v Celju · 24. 10. 2014

    Pošiljatelj je po zakonski definiciji naročnik ali oseba, ki na osnovi sklenjene pogodbe s prevoznikom preda tovor za prevoz. Naročnik je tisti, ki sklene v svojem imenu zase ali za drugega s prevoznikom prevozno pogodbo. Pošiljatelj pa je ali naročnik ali oseba, ki na podlagi sklenjene pogodbe s prevoznikom preda tovor za prevoz. Pogodbeni stranki prevozne pogodbe sta naročnik prevoza, ki je po prej navedenem lahko sočasno pošiljatelj, in prevoznik. Osebe na strani pošiljke so: - oseba, ki se ji prevoznik obveže, da bo opravil prevoz; - pošiljatelj; - prejemnik. Tožena stranka je predala tovor za prevoz in s tem je po citirani definiciji ZPPCP-1 pošiljatelj, ni pa stranka prevozne pogodbe.

Vse odločbe (3) →

Sorodni izrazi

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.