Manjši delodajalec
Izraz je opredeljen v 6 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.
delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev
Delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev in ga tako opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja
delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev
izraz se uporablja v pomenu in obsegu kot to opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih
Delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev in ga tako opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja.
Delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev in ga tako opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih
Kje se izraz uporablja
- 28. člen ZUTD – (splošna določba)
(1) APZ je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev. (2) Brezposelne osebe in drugi iskalc …
- 176. člen ZUTD – (opustitev vodenja dnevne evidence)
… dela, kot jo določa 27.č člen tega zakona. (2) Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega …
- 176.a člen ZUTD – (prekoračitev omejitve začasnega ali občasnega dela)
… tretjega odstavka 27.c člena tega zakona. (2) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega o …
- 176.b člen ZUTD – (nepredložitev obračuna in neplačilo dajatve iz začasnega ali občasnega dela v predpisanem roku)
… plača dajatve iz začasnega ali občasnega dela. (2) Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnj …
- 177. člen ZUTD – (kršenje obveznosti delodajalca za zagotavljanje dela)
… odstavek se z globo od 5.000 eurov do 10.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje manjši delodajalec za zagotavljanje dela. (3) Z globo 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba delod …
- 179. člen ZUTD – (opravljanje dejavnosti brez pogodb o zaposlitvi, dovoljenja ali vpisa v register ali evidenco)
… odstavek se z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje manjši delodajalec. (3) Z globo 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca.
- 179.a člen ZUTD – (kršenje prepovedi napotitve v povezano družbo)
… odstavek se z globo od 5.000 eurov do 10.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznujeta manjši delodajalec za zagotavljanje dela in uporabnik, ki zaposluje deset ali manj delavcev. (3) Z globo 4.000 eurov se za prekršek iz prvega o …
- 13. člen Kolektivna pogodba za dejavnost poslovanja z nepremičninami – (razvrstitev del)
… mest oziroma njegovih sprememb in dopolnitev, pridobiti mnenje sindikata. (5) V primeru, da manjši delodajalec, skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ni dolžan sprejeti akta o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest, se delovno …
Sodna praksa k 5. člen ZUTD
- VDSS sodba Psp 268/2016Višje delovno in socialno sodišče · 1. 9. 2016
Tožnica ne izpolnjuje pogoja za vpis v evidenco brezposelnih oseb, ker je tujka brez delovnega dovoljenja. Zgolj dovoljenje za začasno bivanje, ob neizpolnjenih drugih pogojih, tožnici ne daje pravice do zaposlitve oziroma do prostega dostopa na slovenski trg dela.
- VDSS sodba Psp 490/2015Višje delovno in socialno sodišče · 11. 2. 2016
Osnova za odmero denarnega nadomestila je po 1. odstavku 61. člena ZUTD povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. Zavarovancu, ki v obdobju iz 1. odstavka tega člena ni prejemal plače niti nadomestila plače, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila po 4. odstavku 61. člena ZUTD upošteva plača, prejeta za zadnjih osem mesecev, oziroma se, če je plačo prejemal krajše obdobje, za manjkajoče mesece upošteva njegova osnovna plača, povečana za dodatek za delovno dobo, ki bi jo zavarovanec prejel, če bi delal. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je potrebno za mesec februar 2013 skladno s 4. odstavkom 61. člena ZUTD izračunati plačo, ki bi jo tožnik v tem mesecu prejel, če bi delal, in jo povečati za dodatek za delovno dobo. Takšna presoja sodišča prve stopnje je zmotna, saj tožnik v mesecu februarju 2013 ni bil vključen v obvezno zavarovanje. V tem mesecu tožnik ni bil v delovnem razmerju niti ni bil prostovoljno zavarovan za primer brezposelnosti. Skladno s 16. točko 5. člena ZUTD je zavarovanec oseba, ki je obvezno ali prostovoljno vključena v zavarovanje za primer brezposelnosti. Zato v konkr
- VDSS sodba Psp 227/2015Višje delovno in socialno sodišče · 15. 10. 2015
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnika ni mogoče šteti kot tujca, ki ima pravico do prostega dostopa na trg dela v Republiki Sloveniji in s tem kot tujca, ki izpolnjuje pogoje za vpis v evidenco brezposelnih oseb. Med osebami, določenimi v 9. členu ZZDT-1, za katere velja, da imajo prost dostop na slovenski trg dela, namreč ni navedenih tujcev z dovoljenjem za začasno prebivanje (kot ga je imel tožnik), niti ne gre zaradi tega za enega od statusov, določenih v 5. členu ZZDT-1, torej da bi šlo za tujca, ki za zaposlitev ali delo v Republiki Sloveniji ne potrebuje delovnega dovoljenja in se zanj določbe ZZDT-1 ne uporabljajo. Zgolj dejstvo, da ima tožnik dovoljenje za začasno bivanje v Republiki Sloveniji, še ne daje podlage za njegovo zaposlitev in opravljanje dela ter posledično za vpis v evidenco brezposelnih, ampak mora za to izpolnjevati tudi pogoje, ki so določeni v ZZDT-1. Zato tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb toženca in da se tožnika vpiše v evidenco brezposelnih oseb ni utemeljen.
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.