Knjiga gostov

Kje se izraz uporablja

• 39. člen ZPPreb-1 – (knjiga gostov)

  (1) Gostitelj vodi knjigo gostov na območju Republike Slovenije v elektronski ali fizični obliki. Knjiga gostov v fizični obliki je sestavljena iz obrazcev za prijavo in odjavo gosta. (2) Gostitelj vpiše vsakega gosta, ki mu nudi nastanitev …

• 40. člen ZPPreb-1 – (poročanje in posredovanje podatkov)

  (1) Spletno aplikacijo za poročanje podatkov iz knjige gostov za namen vodenja evidence gostov, za namen obračuna in plačila turistične takse ter za statistične namene vzpostavi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storit …

• 46. člen ZPPreb-1 – (prekrški glede prijave in odjave gostov ter poročanja)

  … dejavnost, in posrednik pri oddajanju nastanitvenih enot gostitelja, ki: 1.      ne vpiše gosta v knjigo gostov (drugi odstavek 39. člena tega zakona), 2.      v knjigo gostov ne vpiše vseh podatkov ali ne vpiše točnih podatkov (sedmi, osm …

• 47. člen ZPPreb-1 – (prekršek glede točnosti vpisanih podatkov v knjigo gostov)

  … do 600 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki je pooblaščena za evidentiranje podatkov v knjigo gostov, če v knjigo gostov ne vpiše točnih podatkov, pri tem pa je gostitelj dokazal, da je z dolžno skrbnostjo storil vse potrebno, da se v kn …

• 48. člen ZPPreb-1 – (prekrški glede vodenja in hranjenja knjige gostov ter vpogleda vanjo)

  … dejavnost, in posrednik pri oddajanju nastanitvenih enot gostitelja, ki: 1.      ne vodi knjige gostov (prvi odstavek 39. člena tega zakona), 2.      ne vodi knjige gostov za koledarsko leto oziroma ne izbriše ali uniči podatkov (deseti od …

• 55. člen ZPPreb-1 – (poročanje podatkov iz knjige gostov)

  (1) AJPES vzpostavi spletno aplikacijo za poročanje podatkov iz knjige gostov najpozneje v roku enega leta po uveljavitvi podzakonskega predpisa iz drugega odstavka 51. člena tega zakona. (2) Gostitelji, ki so zavezani k vpisu nastanitveneg …

Sodna praksa k 2. člen ZPPreb-1

• UPRS Sodba I U 1770/2021-12

  Upravno sodišče RS · 30. 9. 2025

  Upravna enota je v postopku obširno izvajala dokazni postopek glede tega, kje tožnica živi. Ugotovila je, da dejansko biva na A. (kar kot povedano, tožnica že od vsega začetka postopka sama priznava). Ni pa ni ugotavljala in se tudi ni opredelila do tega, ali je na naslovu, na katerem tožnica živi, tudi središče njenih življenjskih interesov. Tako iz izpodbijane odločbe ni razbrati, da bi upravna enota kakorkoli presojala družinske, partnerske, delovne, ekonomske, socialne in druge vezi tožnice, ki kažejo, da med njo in naslovom, kjer najema stanovanje in kjer ima trenutno začasno prebivališče, obstajajo tesne in trajne povezave.

• UPRS Sodba I U 1862/2023-20

  Upravno sodišče RS · 28. 8. 2025

  Na pravilnost odločitve tožene stranke na dan izdaje izpodbijanega akta ne vplivajo tožbene navedbe o razlogih, zaradi katerih proti svoji volji ni mogel živeti v stanovanju na naslovu stalnega prebivališča, saj je temeljni namen ZPPreb-1 v tem, da se zagotovi točno in ažurno evidenco prebivalstva ter skladnost registra prebivalstva z dejanskim stanjem prebivanja posameznikov v času izdaje izpodbijanega akta. Temeljni namen postopkov po ZPPreb-1 je torej, da imajo posamezniki prijavljeno prebivališče na naslovu, kjer dejansko bivajo in da je prijava bivališča pogojena z naselitvijo na naslovu, torej da predstavljajo dejanski izkaz nahajanja posameznikov v času izdaje izpodbijanega akta.

• UPRS Sodba I U 259/2025-6

  Upravno sodišče RS · 30. 7. 2025

  Ni namreč jasno, kakšno je bilo tožničino premoženjsko stanje ob izdaji odločbe o odobritvi BPP (ali je bila že takrat solastnica nepremičnine v Ljubljani) in kakšno po spremembi (v čem se je njeno premoženjsko stanje povečalo) in kdaj je do te spremembe pravzaprav prišlo, glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP. Tudi glede domnevne spremembe tožničinega kraja dejanskega bivanja, sodišče iz izpodbijane odločbe ne more razbrati, kdaj naj bi do te spremembe prišlo, ponovno glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP. Iz tega je mogoče sklepati, da je pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca med drugim pomembno, kje oseba dejansko prebiva in kje ima prijavljeno stalno prebivališče. Če bi torej prosilec dejansko prebival drugje, kot pa bi imel prijavljeno stalno prebivališče, bi se to štelo v njegovo premoženje. Pri tem so pravnorelevantne tudi določbe ZPPreb-1, iz katerih izhaja, da ima posameznik sicer lahko naslov za vročanje (6. točka prvega odstavka 2. člena ZPPreb-1), pri čemer pa je ta lahko le na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 25. člena ZPPreb-1). <

Sorodni izrazi