Izročena prtljaga

Kje se izraz uporablja

• 15. člen ZPPCP-1 – (vsebina pogodbe)

  (1) Prevoznik je dolžan prevzeti za prevoz potnikovo izročeno prtljago in jo prepeljati od odhodnega do namembnega kraja. Prevoznik lahko odkloni prevoz izročene prtljage, ki je zaradi njene teže ali obsega ne more varno ali brez škodnih po …

• 16. člen ZPPCP-1 – (prtljažnica)

  Prevoznik je dolžan potniku izdati potrdilo o prevzemu izročene prtljage (prtljažnica), v katerem morata biti navedena število kosov in vrsta prtljage.

• 17. člen ZPPCP-1 – (dolžnost prevoznika, da preda izročeno prtljago)

  (1) Prevoznik je v namembnem kraju dolžan predati izročeno prtljago potniku oziroma imetniku prtljažnice takoj po končanem potovanju. (2) Če oseba, ki zahteva izročeno prtljago, ne predloži prtljažnice, jo je prevoznik dolžan izročiti le na …

• 18. člen ZPPCP-1 – (hramba izročene prtljage)

  Če potnik v namembnem kraju po prispetju vozila ne prevzame izročene prtljage, jo mora prevoznik na potnikove stroške in njegovo nevarnost shraniti na varnem mestu ali jo zaupati v hrambo komu drugemu, pri čemer odgovarja za izbiro shranjev …

• 19. člen ZPPCP-1 – (opredelitev odgovornosti)

  (1) Prevoznik odgovarja za škodo zaradi izgube ali poškodbe izročene prtljage po določbah tega zakona, ki urejajo odgovornost za prevoz tovora. (2) Prevoznik odgovarja za škodo zaradi izgube ali poškodbe ročne prtljage, če potnik dokaže, da …

• 20. člen ZPPCP-1 – (subjektivna odgovornost za zamudo)

  Prevoznik odgovarja za škodo zaradi zamude pri predaji izročene prtljage po določbah tega zakona, ki urejajo odgovornost za zamudo pri prevozu potnikov.

• 21. člen ZPPCP-1 – (domneva, da je izročena prtljaga izgubljena)

  (1) Če prevoznik ni predal izročene prtljage v sedmih dneh po končanem prevozu, se šteje, da je izgubljena. (2) Če je prevoznik pred pretekom roka iz prejšnjega odstavka izjavil, da je izročena prtljaga izgubljena, se od dneva, ko je izjava …

• 22. člen ZPPCP-1 – (omejitev višine odškodnine)

  … izgube ali poškodbe prtljage, prevoznik ni dolžan plačati več kot: 1.      166,67 SDR za kos izročene prtljage, vendar največ 666,67 SDR na potnika; 2.      333,33 SDR na potnika za ročno prtljago. (2) Prevoznik izgubi pravico do omejitve …

Sodna praksa k 3. člen ZPPCP-1

• VSRS Sodba VIII Ips 43/2020

  Vrhovno sodišče RS · 2. 2. 2021

  Res je sicer, da sta pravica do zdravljenja v tujini in posledično pravica do povrnitve stroškov tega zdravljenja pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar to ne pomeni, da je toženec upravičen do povrnitve stroškov operacije tudi v primeru, če mu ti stroški niso nastali. Razumevanje pravice do povračila stroškov zdravljenja v tujini, ki to pravico veže izključno na odobreno zdravljenje in opravljeno operacijo v konkretnem primeru pomeni, da bi bil toženec kar dvakrat upravičen do plačila stroškov zdravljenja v tujini. Prvič s tem, da je te stroške na podlagi v dobrodelni akciji zbranih sredstev plačal Rdeči križ, drugič pa s tem, da je od tožeče stranke prejela znesek, katerega vrnitev tožeča stranka zahteva v tem sporu. Takšna razlaga določbe 44. a člena ZZVZZ bi bila v nasprotju z namenom zakona, ki prav gotovo ni v takšnem dvakratnem plačevanju stroškov, pa tudi v nasprotju s prepovedjo zlorabe pravic, ki kot splošno pravno načelo ne velja le v obligacijskih razmerjih, temveč tudi pri izvrševanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja.

• VSL Sodba in sklep I Cpg 238/2017

  Višje sodišče v Ljubljani · 12. 12. 2018

  Za odločitev v konkretnem primeru je ključno, ali je tožena stranka, ki je prevozniku oddala blago za prevoz, kot prodajalec tudi pošiljatelj v smislu petega odstavka 110.a člena ZPCP-2 in kot taka solidarno odgovorna za plačilo voznine. OZ ne razlikuje med osebo, ki je sklenila prevozno pogodbo s prevoznikom, in osebo, ki prevozniku preda blago za prevoz, temveč šteje, da gre za isto osebo. Ne glede na to, ali kupec prevozno pogodbo sklene sam ali preko posrednika, je ključno, da v nobenem od navedenih primerov prodajalec, ki blago preda prevozniku, ni v nobeni obligacijsko pravni zvezi z razmerjem iz prevozne pogodbe in po vsej verjetnosti tudi ni seznanjen z notranjim razmerjem med kupcem in prevoznikom.

• VSC sklep Cpg 216/2014

  Višje sodišče v Celju · 24. 10. 2014

  Pošiljatelj je po zakonski definiciji naročnik ali oseba, ki na osnovi sklenjene pogodbe s prevoznikom preda tovor za prevoz. Naročnik je tisti, ki sklene v svojem imenu zase ali za drugega s prevoznikom prevozno pogodbo. Pošiljatelj pa je ali naročnik ali oseba, ki na podlagi sklenjene pogodbe s prevoznikom preda tovor za prevoz. Pogodbeni stranki prevozne pogodbe sta naročnik prevoza, ki je po prej navedenem lahko sočasno pošiljatelj, in prevoznik. Osebe na strani pošiljke so: - oseba, ki se ji prevoznik obveže, da bo opravil prevoz; - pošiljatelj; - prejemnik. Tožena stranka je predala tovor za prevoz in s tem je po citirani definiciji ZPPCP-1 pošiljatelj, ni pa stranka prevozne pogodbe.

Sorodni izrazi