Gozdna cesta
Izraz je opredeljen v 2 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.
grajena gozdna prometnica, namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom in omogočanju prevoza gozdnih lesnih sortimentov, in je vodena v evidenci gozdnih cest
grajena gozdna prometnica, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, je nekategorizirana v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, omogoča racionalen prevoz gozdnih lesnih sortimentov, je javnega značaja, in je vodena v evidenci gozdnih cest
Kje se izraz uporablja
- 8. člen ZCes-2 – (uporaba nekategoriziranih cest)
… uporabniki cest, ki jim je namenjena. (4) Drugi in tretji odstavek tega člena se ne uporabljata za gozdno cesto in nekategorizirano cesto. (5) Gradnjo, vzdrževanje, označitev in uporabo gozdnih cest ureja zakon, ki ureja gozdove. (6) Pri p …
- 95. člen ZCes-2 – (obseg uporabe)
… uporabljajo za javni promet (npr. dovozne ceste do industrijskih obratov, kmetijskih ali gozdnih zemljišč). (5) Direkcija objavi seznam primarnih cest na svoji spletni strani in ga redno posodablja. (6) Vlada lahko predpiše, da se določbe …
- 3. člen Pravilnik o gozdnih prometnicah – (sistem načrtovanja odpiranja gozdov z gozdnimi cestami)
(1) Sistem načrtovanja odpiranja gozdov z gozdnimi cestami sestavljata okvirno načrtovanje odpiranja gozdov z gozdnimi cestami in podrobno načrtovanje odpiranja gozdov z gozdnimi cestami. Načrtovanje odpiranja gozdov z gozdnimi cestami izva …
- 4. člen Pravilnik o gozdnih prometnicah – (elaborat ničelnic)
(1) Z elaboratom ničelnic se opredelijo: - meje predela odpiranja gozdov z gozdnimi cestami, ki zajema zemljiške parcele gozda, s katerih prevladujoči del spravila lesa gravitira na predvideno gozdno cesto, - bistvene točke mo …
- 5. člen Pravilnik o gozdnih prometnicah – (projektiranje gozdne ceste)
(1) Projektiranje gozdne ceste zajema najmanj izdelovanje in uskladitev projektne dokumentacije za gradnjo gozdne ceste ter z njim povezano svetovanje. (2) Projektiranje gozdne ceste se izvaja po pogojih, določenih v predpisih, ki urejajo g …
- 6. člen Pravilnik o gozdnih prometnicah – (načrt gozdne ceste)
Za gradnjo gozdne ceste se izdela načrt gozdne ceste, ki vsebuje: 1. podatke o imenu in lokaciji objekta, investitorju in izdelovalcu načrta; 2. elaborat ničelnic; 3. tehnično poročilo z naslednjimi vsebinami: - podatke o na …
- 7. člen Pravilnik o gozdnih prometnicah – (vsebine tehničnih risb načrta gozdne ceste)
(1) Tehnične risbe načrta gozdne ceste vsebujejo najmanj risbo situacije gozdne ceste, risbo podolžnega profila gozdne ceste, risbo prečnega profila gozdne ceste in so na posameznem listu lahko kombinirane. (2) Risba situacije gozdne ceste …
- 8. člen Pravilnik o gozdnih prometnicah – (načrt za nujno gradnjo gozdne ceste)
(1) Šteje se, da je gradnja gozdne ceste nujna, kadar je gozd poškodovan zaradi naravne ujme, požara, kalamitet ali epifitocij do te mere, da je zanj potrebno izdelati sanacijski načrt, spravilna razdalja pa je nad 800 m. (2) Načrt za nujno …
Sodna praksa k 2. člen ZCes-2
- VSK Sodba PRp 410/2025Višje sodišče v Kopru · 13. 1. 2026
Po 33. točki 3. člena ZPrCP je prehitevanje vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Pri tem pa je treba upoštevati, da je v konkretnem primeru šlo za avtocesto, na kateri vozila večkrat stojijo v zastoju. Vsa tovorna vozila na voznem pasu so bila namreč namenjena v isto smer kot storilec, v kolono na voznem pasu jih je zaradi izrednih razmer razporejala policija, zato ni šlo za obvoz ovire na cestišču (kar je bistveni element "vožnje mimo" po 53. členu ZPrCP). Očitno pa so se vozila tudi dejansko premikala, sicer se storilec (ko ga je zaustavila policija) ne bi mogel vključiti v to kolono. Zaključek, da je šlo za prehitevanje, je na podlagi povedanega pravilen.
- VSL Sklep II Cp 549/2024Višje sodišče v Ljubljani · 29. 5. 2025
Upoštevaje dejstvo, da ima sosednje (državno) zemljišče status javnega dobra (čemur pritožnica ne oporeka), je sodišče prve stopnje izbralo pravilen kriterij za določitev meje (kriterij močnejše pravice) in ugotovilo najverjetnejšo katastrsko mejo. Odstop od tega kriterija bi bil mogoče le v primeru ugotovitve napak ali pomanjkljivosti v katastru.
- VSM Sklep I Cp 477/2024Višje sodišče v Mariboru · 3. 12. 2024
Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Bistvena vprašanja, s katerimi se mora sodišče ukvarjati v postopku za določitev nujne poti so torej: 1. kaj predstavlja redno rabo gospodujoče nepremičnine in 2. ali ima gospodujoča nepremičnina za takšno rabo potrebno zvezo z javno cesto ali bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Redno rabo nepremičnine je treba ugotavljati v vsakem konkretnem primeru in upoštevati konkretne okoliščine primera. Pojem "redne rabe nepremičnine" se nanaša na vsakodnevno, običajno uporabo nepremičnine v skladu z njenim namenom. Pri večstanovanjski stavbi to pomeni tudi uporabo skupnih prostorov za dostop do stanovanj, do kleti ali skupnih parkirišč. Redna raba večstanovanjske stavbe tako vključuje tudi uporabo dostopnih poti do vhoda stavbe, saj je to običajen del uporabe skupnih prostorov, ki so namenjeni vsem etažnim lastnikom oziroma uporabnikom stavbe. Navedeno izhaja iz zakonske opredelitve, kaj so skupni deli stavbe v skladu z SPZ in SZ-1.
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.