Gostitelj

Kje se izraz uporablja

• 10. člen ZPPreb-1 – (prijavna obveznost posameznika)

  … prebivanje, ki začasno prebiva zunaj naslova stalnega prebivališča, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, in bo na tem naslovu prebival več kot 90 dni, upravni enoti prijavi začasno prebivališče v osmih dneh od dneva začasne naselitve …

• 39. člen ZPPreb-1 – (knjiga gostov)

  (1) Gostitelj vodi knjigo gostov na območju Republike Slovenije v elektronski ali fizični obliki. Knjiga gostov v fizični obliki je sestavljena iz obrazcev za prijavo in odjavo gosta. (2) Gostitelj vpiše vsakega gosta, ki mu nudi nastanitev …

• 40. člen ZPPreb-1 – (poročanje in posredovanje podatkov)

  … Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES). (2) Gostitelj, ki je zavezan k vpisu nastanitvenega obrata v register nastanitvenih obratov skladno z določbami zakona, ki ureja gostinsko dejavnost, p …

• 41. člen ZPPreb-1 – (prijava in odjava tujca)

  … za dolgoročno bivanje in se nastani v Republiki Sloveniji, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, ne glede na trajanje nastanitve prijavi pristojni policijski postaji lastnik ali solastnik nepremičnine, v kateri se tujec nastani, najpo …

• 42. člen ZPPreb-1 – (vodenje in vzdrževanje)

  … Evidenco gostov upravlja in vodi policija. (2) Evidenca gostov vsebuje: 1.      podatke o gostitelju, nastanitvenem objektu oziroma nastanitvenem obratu: -  ime in priimek oziroma naziv gostitelja, -  naslov oziroma sedež in poslovni naslo …

• 46. člen ZPPreb-1 – (prekrški glede prijave in odjave gostov ter poročanja)

  (1) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba gostitelj, gostitelj samostojni podjetnik posameznik, gostitelj posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in posrednik pri oddajanju nastanitvenih enot gostitelja, …

• 47. člen ZPPreb-1 – (prekršek glede točnosti vpisanih podatkov v knjigo gostov)

  … evidentiranje podatkov v knjigo gostov, če v knjigo gostov ne vpiše točnih podatkov, pri tem pa je gostitelj dokazal, da je z dolžno skrbnostjo storil vse potrebno, da se v knjigo gostov vpisujejo podatki, kot izhaja iz javne listine (deve …

• 48. člen ZPPreb-1 – (prekrški glede vodenja in hranjenja knjige gostov ter vpogleda vanjo)

  (1) Z globo od 3.000 do 6.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba gostitelj, gostitelj samostojni podjetnik posameznik, gostitelj posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in posrednik pri oddajanju nastanitvenih enot gostitelja, …

Sodna praksa k 2. člen ZPPreb-1

• UPRS Sodba I U 1770/2021-12

  Upravno sodišče RS · 30. 9. 2025

  Upravna enota je v postopku obširno izvajala dokazni postopek glede tega, kje tožnica živi. Ugotovila je, da dejansko biva na A. (kar kot povedano, tožnica že od vsega začetka postopka sama priznava). Ni pa ni ugotavljala in se tudi ni opredelila do tega, ali je na naslovu, na katerem tožnica živi, tudi središče njenih življenjskih interesov. Tako iz izpodbijane odločbe ni razbrati, da bi upravna enota kakorkoli presojala družinske, partnerske, delovne, ekonomske, socialne in druge vezi tožnice, ki kažejo, da med njo in naslovom, kjer najema stanovanje in kjer ima trenutno začasno prebivališče, obstajajo tesne in trajne povezave.

• UPRS Sodba I U 1862/2023-20

  Upravno sodišče RS · 28. 8. 2025

  Na pravilnost odločitve tožene stranke na dan izdaje izpodbijanega akta ne vplivajo tožbene navedbe o razlogih, zaradi katerih proti svoji volji ni mogel živeti v stanovanju na naslovu stalnega prebivališča, saj je temeljni namen ZPPreb-1 v tem, da se zagotovi točno in ažurno evidenco prebivalstva ter skladnost registra prebivalstva z dejanskim stanjem prebivanja posameznikov v času izdaje izpodbijanega akta. Temeljni namen postopkov po ZPPreb-1 je torej, da imajo posamezniki prijavljeno prebivališče na naslovu, kjer dejansko bivajo in da je prijava bivališča pogojena z naselitvijo na naslovu, torej da predstavljajo dejanski izkaz nahajanja posameznikov v času izdaje izpodbijanega akta.

• UPRS Sodba I U 259/2025-6

  Upravno sodišče RS · 30. 7. 2025

  Ni namreč jasno, kakšno je bilo tožničino premoženjsko stanje ob izdaji odločbe o odobritvi BPP (ali je bila že takrat solastnica nepremičnine v Ljubljani) in kakšno po spremembi (v čem se je njeno premoženjsko stanje povečalo) in kdaj je do te spremembe pravzaprav prišlo, glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP. Tudi glede domnevne spremembe tožničinega kraja dejanskega bivanja, sodišče iz izpodbijane odločbe ne more razbrati, kdaj naj bi do te spremembe prišlo, ponovno glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP. Iz tega je mogoče sklepati, da je pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca med drugim pomembno, kje oseba dejansko prebiva in kje ima prijavljeno stalno prebivališče. Če bi torej prosilec dejansko prebival drugje, kot pa bi imel prijavljeno stalno prebivališče, bi se to štelo v njegovo premoženje. Pri tem so pravnorelevantne tudi določbe ZPPreb-1, iz katerih izhaja, da ima posameznik sicer lahko naslov za vročanje (6. točka prvega odstavka 2. člena ZPPreb-1), pri čemer pa je ta lahko le na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 25. člena ZPPreb-1). <

Sorodni izrazi