iuris

Elektronski naslov za vročanje

Izraz je opredeljen v enem predpisu.

naslov za vročanje dokumentov v elektronski obliki. Sestavni del elektronskega naslova za vročanje je tudi kontaktna številka mobilnega telefona, na katero posameznik prejema in iz katere posameznik pošilja kratka obvestila v zvezi z vročanjem (e-vročilnica)

Kje se izraz uporablja

  • 4. člen ZPPreb-1 – (pristojnost)

    … pristojna policijska postaja, na območju katere se gost nastani. (10) Za prijavo in spremembo elektronskega naslova za vročanje je pristojna upravna enota ali diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije v tujini, ne glede n …

  • 25. člen ZPPreb-1 – (pogoji naslova za vročanje in elektronskega naslova za vročanje)

    … prebivališča, določenega skladno z 19. členom tega zakona. (4) Posameznik ima lahko le en elektronski naslov za vročanje in kontaktno število mobilnega telefona.

  • 27. člen ZPPreb-1 – (sprememba naslova za vročanje)

    … državnega portala e-uprava, do katerega uporabnik dostopa in se identificira z uporabo sredstva elektronske identifikacije, skladno s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, določi nov naslov za vročanje in do …

  • 27.a člen ZPPreb-1 – (vzpostavitev in sprememba elektronskega naslova za vročanje)

    (1) Poslovno sposoben posameznik lahko pristojnemu organu sporoči svoj elektronski naslov za vročanje in kontaktno številko mobilnega telefona ob prijavi stalnega prebivališča na podlagi 7. člena tega zakona in ob prijavi začasnega prebival …

  • 27.b člen ZPPreb-1 – (uporaba elektronskega naslova za vročanje)

    Vročanje na elektronski naslov za vročanje se izvaja pod pogoji in na način, ki ga določa zakon, ki ureja splošni upravni postopek.

  • 29. člen ZPPreb-1 – (upravljanje in vodenje)

    … in ministrstvo. Podatke o prijavi in spremembi stalnega ali začasnega naslova v tujini ter elektronskih naslovih za vročanje vodijo tudi diplomatska predstavništva in konzulati Republike Slovenije ter ministrstvo, pristojno za zunanje zade …

  • 30. člen ZPPreb-1 – (podatki)

    … posameznikov, staršev ali drugih zakonitih zastopnikov, pooblaščencev ali rejnikov; 11.   elektronskem naslovu za vročanje, ki vsebuje tudi podatke o številki mobilnega telefona, osebnem imenu, EMŠO oziroma datumu rojstva, če ta ni bila do …

  • 35. člen ZPPreb-1 – (povezovanje registra stalnega prebivalstva)

    … prebivališčih v Republiki Sloveniji, naslovih v tujini ter naslovih za vročanje in njihovem trajanju, elektronskem naslovu za vročanje in kontaktni številki mobilnega telefona posameznikov oziroma pooblaščencu za e-vročilnice, volilni prav …

Sodna praksa k 2. člen ZPPreb-1

  • UPRS Sodba I U 1770/2021-12
    Upravno sodišče RS · 30. 9. 2025

    Upravna enota je v postopku obširno izvajala dokazni postopek glede tega, kje tožnica živi. Ugotovila je, da dejansko biva na A. (kar kot povedano, tožnica že od vsega začetka postopka sama priznava). Ni pa ni ugotavljala in se tudi ni opredelila do tega, ali je na naslovu, na katerem tožnica živi, tudi središče njenih življenjskih interesov. Tako iz izpodbijane odločbe ni razbrati, da bi upravna enota kakorkoli presojala družinske, partnerske, delovne, ekonomske, socialne in druge vezi tožnice, ki kažejo, da med njo in naslovom, kjer najema stanovanje in kjer ima trenutno začasno prebivališče, obstajajo tesne in trajne povezave.

  • UPRS Sodba I U 1862/2023-20
    Upravno sodišče RS · 28. 8. 2025

    Na pravilnost odločitve tožene stranke na dan izdaje izpodbijanega akta ne vplivajo tožbene navedbe o razlogih, zaradi katerih proti svoji volji ni mogel živeti v stanovanju na naslovu stalnega prebivališča, saj je temeljni namen ZPPreb-1 v tem, da se zagotovi točno in ažurno evidenco prebivalstva ter skladnost registra prebivalstva z dejanskim stanjem prebivanja posameznikov v času izdaje izpodbijanega akta. Temeljni namen postopkov po ZPPreb-1 je torej, da imajo posamezniki prijavljeno prebivališče na naslovu, kjer dejansko bivajo in da je prijava bivališča pogojena z naselitvijo na naslovu, torej da predstavljajo dejanski izkaz nahajanja posameznikov v času izdaje izpodbijanega akta.

  • UPRS Sodba I U 259/2025-6
    Upravno sodišče RS · 30. 7. 2025

    Ni namreč jasno, kakšno je bilo tožničino premoženjsko stanje ob izdaji odločbe o odobritvi BPP (ali je bila že takrat solastnica nepremičnine v Ljubljani) in kakšno po spremembi (v čem se je njeno premoženjsko stanje povečalo) in kdaj je do te spremembe pravzaprav prišlo, glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP. Tudi glede domnevne spremembe tožničinega kraja dejanskega bivanja, sodišče iz izpodbijane odločbe ne more razbrati, kdaj naj bi do te spremembe prišlo, ponovno glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP. Iz tega je mogoče sklepati, da je pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca med drugim pomembno, kje oseba dejansko prebiva in kje ima prijavljeno stalno prebivališče. Če bi torej prosilec dejansko prebival drugje, kot pa bi imel prijavljeno stalno prebivališče, bi se to štelo v njegovo premoženje. Pri tem so pravnorelevantne tudi določbe ZPPreb-1, iz katerih izhaja, da ima posameznik sicer lahko naslov za vročanje (6. točka prvega odstavka 2. člena ZPPreb-1), pri čemer pa je ta lahko le na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 25. člena ZPPreb-1). <

Vse odločbe (19) →

Sorodni izrazi

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.