Državni organ

Izraz je opredeljen v 4 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.

organ državne uprave, pravosodni organ in drug državni organ

3. člen ZSPDSLS-1 Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1)2 odločb navaja člen

organ državne uprave in drug državni organ

6. člen ZJU-1 Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-1)

organ državne uprave in drug državni organ; organ državne uprave je ministrstvo, organ v sestavi ministrstva, vladna služba in upravna enota; drug državni organ je državni zbor, državni svet, ustavno sodišče, računsko sodišče, varuh človekovih pravic, sodišče, državno tožilstvo in državno odvetništvo ali drug državni organ, ki ni organ državne uprave

3. člen ZNOMCMO-1 Zakon o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije (ZNOMCMO-1)

Organ državne uprave in drug državni organ.

2. člen ZSTSPJS Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS)

Kje se izraz uporablja

2. člen ZSPDSLS-1 – (uporaba zakona)
(1) Ta zakon se uporablja za vse stvarno premoženje v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: stvarno premoženje), če vsebine tega zakona niso s posebnim zakonom za posamezno vrsto stvarnega premoženja države …
11. člen ZSPDSLS-1 – (splošno o upravljavcih stvarnega premoženja)
(1) Za upravljavca stvarnega premoženja se določi državni organ ali oseba javnega prava, ki uporablja stvarno premoženje, če zakon ne določa drugače. (2) Upravljavec stvarnega premoženja je državni organ ali oseba javnega prava, ki premožen …
12. člen ZSPDSLS-1 – (upravljavci nepremičnega premoženja)
(1) Upravljavci nepremičnega premoženja države so državni organi in osebe javnega prava, ki jih kot upravljavce določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom ali jim je pravica upravljanja nepremičnega premoženja …
13. člen ZSPDSLS-1 – (upravljavci premičnega premoženja)
(1) Upravljavci premičnega premoženja države so državni organi in osebe javnega prava, ki so to premoženje pridobili v uporabo na podlagi pravnega posla ali na podlagi drugega pravnega naslova. Podlaga za določitev novega upravljavca premič …
14. člen ZSPDSLS-1 – (posebna določba o upravljavcih stvarnega premoženja)
(1) Drugi državni organi so upravljavci stvarnega premoženja države, ki ga uporabljajo. (2) Ministrstvo, pristojno za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem, je upravljavec nepremičnin, ki so bile predmet centraliziranega ravnanja v skladu …
20. člen ZSPDSLS-1 – (načrtovanje ravnanja z nepremičnim premoženjem države)
… razvojnih programov. (2) Razpolaganje z nepremičnim premoženjem, s katerim upravljajo organi državne uprave, javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javne agencije in javni skladi, se izvede na podlagi sklepa vlade, v katerem je določena s …
21. člen ZSPDSLS-1 – (načrtovanje ravnanja s premičnim premoženjem države)
… premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000 eurov, s katerim upravljajo organi državne uprave, pravosodni organi, javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javne agencije in javni skladi, se izvede na podlagi sklepa vlade, v kater …
23. člen ZSPDSLS-1 – (poročanje o realizaciji porabe skupne vrednosti pravnih poslov)
… skupne vrednosti pravnih poslov razpolaganja s stvarnim premoženjem v upravljanju organov državne uprave, pravosodnih organov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij in javnih skladov vlada seznani državni zbor v tekoč …

Sodna praksa k 3. člen ZSPDSLS-1

VSRS Sklep I Up 71/2025
Vrhovno sodišče RS · 3. 7. 2025
Akt poslovanja, ki ni upravni akti je zgolj akt, ki se nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem države ali občine in izključni cilj osebe javnega prava v tem primeru je doseganje ekonomsko najugodnejšega rezultata. Zato ne gre za akt poslovanja, če odločitev o oddaji premoženja v najem narekujejo kriteriji, ki vsebinsko niso povezani s pravno naravo posla in ekonomskimi cilji, upravljavec premoženja pa jih je dolžan upoštevati, ker mu to nalaga predpis. Z upravnim aktom je po vsebini odločeno o materialnopravno določeni pravici ali pravni koristi osebe. Za to presojo pa ni relevantno, ali ima akt strukturo in sestavine odločbe po ZUP. Toženec je z izpodbijanim seznamom določil upravičence, s katerimi bo sklenil pogodbo o uporabi priveza. Torej je ob upoštevanju predpisanih javnopravnih kriterijev s sprejetjem seznama, na katerem ni pritožnika, enostransko in oblastveno odločil o njegovi materialnopravno določeni pravici do pridobitve priveza v pristanišču.
VSL Sklep I Cp 443/2022
Višje sodišče v Ljubljani · 8. 7. 2022
Pri ravnanju s stvarnim premoženjem upravljalca (tožečo stranko) zavezujejo poleg načela gospodarnosti zlasti načela odplačnosti, enakega obravnavanja udeležencev v postopkih, načelo preglednosti vodenja postopka in sprejemanja odločitev ter načelo javnosti, ki bi bila v primeru sklenitve predložene sodne poravnave prezrta oziroma zanemarjena. Postopek razpolaganja z nepremičnim stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti se lahko izvede praviloma le, če je nepremično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ki ga sprejme (zaradi spremenjenih razmer ali nepredvidenih okoliščin na trgu) in tudi dopolnjuje svet samoupravne lokalne skupnosti. Iz predložene poravnave ni razvidno, da bi bil v postopek obravnavanega razpolaganja vključen svet mestne občine. Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem se praviloma izvede z javno dražbo, razen, če se z javnim zbiranjem ponudb pričakuje višja kupnina. Zakon izjemoma dopušča neposredno pogodbo, vendar le v primerih: če se prodajajo solastniški deleži na nepremičninah, ki so manjši ali enaki 50 %; če se prodajajo solastniški deleži na zasedenih stanovanjih, ki jih zaseda solastnik

Vse odločbe (2) →

Sorodni izrazi

organ državne uprave pravosodni organ drug državni organ

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.