UPRS Sodba I U 2169/2025-4

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 6. 10. 2025 za vložitev tožbe zaradi plačila odškodnine zoper PP Brežice (RS) in A. A., za zastopanje na prvi stopnji.

Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP v zgoraj navedeni zadevi. Tožena stranka je po preučitvi priložene sodbe Okrajnega sodišča v Brežicah ZSV 70/2023 z dne 20. 8. 2025 ugotovila, da A. A. ni podal prijave zoper tožnika, zato je tožnika dne 13. 10. 2025 pozvala, da prošnjo za dodelitev BPP v roku 3 dni dopolni tako, da navede na kakšni pravni podlagi želi vložiti odškodninsko tožbo zoper A. A., ki ni sprožil prekrškovnega postopka zoper tožnika, da predloži medicinsko dokumentacijo za dokazovanje duševnih bolečin zaradi kršitve dobrega imena in časti, ter da predloži dokazilo, da je zadevo glede odškodnine zoper RS poskušal rešiti izvensodno. Ob tem je bil tožnik seznanjen, da bo prošnja v delu vložitve odškodninske tožbe zoper A. A. zavrnjena, ker A. A. ni podal prijave zoper tožnika, ter da je dokazilo, da je poskušal zadevo rešiti izvensodno procesna predpostavka za vložitev tožbe. Tožnik je v odgovoru na poziv navedel, da bo tožbo vložil, ker je A. A. na PP Brežice poslal izjavo, v kateri je neresnično zapisal, da se je tožnik dne 6. 3. 2023 nedostojno vedel do njega, da je bil žaljiv in nesramen, da je govoril, da ga je obravnaval kot psa, da izvaja on line zdravljenje, kar pa ni bilo resnično. Policija je zaradi te izjave izdala odločbo o prekršku zoper tožnika, sodišče pa je postopek ustavilo s sodbo PR 70/2025. Tožnik je navedel, da je sodišču posredoval posnetek, iz katerega je razvidno, da je A. A. pred ordinacijo kričal na tožnika ter ga pred drugimi močno poniževal. Tožnika je postopanje A. A. močno prizadelo, kar je škodilo njegovemu ugledu in časti. Tožnik je pojasnil, da nima zdravstvene dokumentacije v zvezi z duševnimi bolečinami, ima pa priče, ki bodo o tem izpovedale. Dokazila, da je poskušal zadevo rešiti izvensodno bo posredoval, ko mu bo odobrena BPP, saj bo po prejemu odločbe pričel z izvensodnim urejanjem zadeve. Tožena stranka se sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi z objektivnim pogojem za dodelitev BPP. Ob sklicevanju na prvi odstavek 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pojasnjuje, da je tožnikova prošnja očitno nerazumna, saj tožnik kljub izrecnemu pozivu toženke z dne 13. 10. 2025 ni dostavil dokazil, da mu je škoda v obliki hudih duševnih bolečin sploh nastala, saj nima zdravstvene dokumentacije. Toženka ocenjuje, da je pričakovanje tožnika, da bo v civilnem sodnem postopku dokazal, da mu je zaradi nedopustnega ravnanja A. A. in policistov PP Brežice nastala pravno priznana nematerialna škoda (179. člen OZ), ter da obstaja vzročna zveza med škodo in nedopustnim ravnanjem, v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Pri tem toženka pojasnjuje, da je na tožniku dokazno breme glede vsebinskega pogoja za dodelitev BPP. Ker tožnik dokaznega bremena o obstoju škode ni zadostil, je toženka njegovo prošnjo zavrnila kot neutemeljeno.

Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da izpodbijano odločbo izpodbija iz vseh tožbenih razlogov. Tožnik se sklicuje na načelo zaslišanja stranke oziroma pravico do izjave iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po kateri je treba pred izdajo odločbe dati stranki možnost, da se izreče o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Sklicuje se tudi na 146. člen ZUP in navaja, da tožena stranka tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katere se sklicuje v izpodbijani odločbi. Navaja, da se je toženka v izpodbijani odločbi sklicevala na zadeve s podobnim dejanskim stanjem, pri čemer ni navedla za katere zadeve ter tožniku ni dala možnosti, da bi se izjavil o navedenih zadevah oziroma o listinah iz teh zadev. Zaradi navedenega zatrjuje tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ter absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

Tožnik nadalje navaja, da je tožena stranka pri presoji izpolnjevanja vsebinskega kriterija prekoračila pooblastila, ki ji jih daje ZBPP. Navaja, da morajo biti razlogi za zavrnitev dodelitve BPP iz 24. člena ZBPP očitni na prvi pogled, brez utemeljevanja. Navaja tudi, da se obstoj duševnih bolečin v sodnih postopkih ne dokazuje le z medicinsko dokumentacijo, temveč tudi s pričami. Na podlagi izpovedb prič lahko potem izvedenec medicinske stroke poda izvedensko mnenje o vzroku duševnih bolečin. Tožnik meni, da je tožena stranka z vsebinsko presojo razlogov za vložitev tožbe prekoračila določila ZBPP ter posledično kršila materialno pravo.

Tožnik nadalje navaja, da je vložil prošnjo za dodelitev BPP v predmetni zadevi za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi s plačilom odškodnine za povzročene duševne bolečine zaradi kršitev dobrega imena in časti zoper RS, Ministrstvo za notranje zadeve, Policijo in A. A. ter za zastopanje v tem postopku, torej za tri oblike pravne pomoči, pri čemer tožena stranka o pravnem svetovanju sploh ni odločila. Sklicuje se na prvi odstavek 26. člena ZBPP in navaja, da bi morala tožena stranka o tej obliki pravni pomoči odločiti posebej. Navaja tudi, da izpodbijana odločba v zvezi z zastopanjem na prvi stopnji nima razlogov v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Navaja tudi, da se izrek izpodbijane odločbe glasi na zavrnitev tožnikove prošnje z dne 6. 10. 2025, katere v upravnem spisu ni, saj je tožnikova prošnja datirana dne 30. 9. 2025. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo v ponovni postopek toženi stranki. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev tožbe zaradi plačila odškodnine zoper PP Brežice (RS) in A. A., za zastopanje na prvi stopnji.

Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedla toženka v izpodbijani odločbi ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Sodišče pojasnjuje, da je toženka pri odločanju o prošnji za BPP, kot je obravnavana, dolžna presoditi tudi dejstva in okoliščine zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev BPP, in prošnjo kot neutemeljeno zavrniti, če ni izpolnjen pogoj, ki izhaja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se tako pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja) in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (druga alineja). Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Sodišče v zvezi s tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji zoper PP Brežice oziroma Republiko Slovenijo pojasnjuje, da je v določbi prvega odstavka 27. člena Zakona o državnem odvetništvu (v nadaljevanju ZDOdv) določeno, da kdor namerava začeti pravdo ali kakšen drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje reši na miren način. Iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv pa izhaja, da je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže. Glede na navedeno je odločitev tožene stranke v navedenem delu pravilna, saj tožnikova tožba v navedenem delu ne bi izpolnjevala niti procesne predpostavke za začetek postopka. Sodišče še dodaja, da je tožnik v odgovoru na poziv sam navedel, da predhodnega postopka še ni začel oziroma bi ga začel le v primeru odobritve BPP.

Po presoji sodišča pa je tožnikova prošnja za dodelitev BPP za zastopanje na prvi stopnji očitno nerazumna tudi v delu vložitve tožbe zoper A. A., saj A. A. ni podal prijave zoper tožnika. Prav tako tožnik ne razpolaga z medicinsko dokumentacijo, s katero bi dokazal duševne bolečine, kot izhaja iz odgovora tožnika na poziv tožene stranke. Tožnik je tako navedel le, da razpolaga s pričami, ki bodo izpovedale o njegovem zdravstvenem stanju, pri čemer pa ni navedel niti imena prič, kar vse tudi po presoji sodišča pomeni, da je tožnikova prošnja tudi v navedenem delu očitno nerazumna, saj tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh. Sodišče pojasnjuje, da tretji odstavek 24. člena ZBPP organu za BPP nalaga, da (vsaj v omejenem obsegu) opravi tudi omejen vsebinski preizkus zadeve, katerega pa v primeru vložitve odškodninske tožbe za nepremoženjsko škodo ne more opraviti, če tožnik tožbi ne predloži dokazov, s katerimi dokazuje nastanek take škode. Ker tožnik v zvezi z nepremoženjsko škodo ni razpolagal z listinsko dokumentacijo, niti ni navedel imen prič, ki bi jih predlagal v postopku, tudi po presoji sodišča nima verjetnih izgledov za uspeh.

Sodišče zavrača tudi tožbene ugovore, da tožnik v postopku ni imel možnosti, da bi se izjavil, saj je iz izpodbijane odločbe razvidno, da je tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika seznanila z ugotovljenimi dejstvi in mu dala možnost, da se izjavi ter ga pozvala k predložitvi dodanih dokazil. Prav tako sodišče zavrača ugovorne navedbe, da ni odločilo o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje pred sodiščem prve stopnje. V zvezi z navedenim sodišče pojasnjuje, da je pravno zastopanje opredeljeno v četrtem odstavku 26. člena ZBPP, kjer je določeno, da se za pravno zastopanje iz prvega odstavka tega člena šteje svetovanje in zastopanje v postopkih pred domačimi sodišči. Glede na navedeno pa je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, saj je pravno svetovanje vključeno v pravno zastopanje, zato toženki ni bilo treba o pravnem svetovanju odločati posebej. Sodišče po povedanem zavrača tudi tožbene ugovore o kršitvi ustavnih pravic iz 22. člena Ustave RS.

Glede na vse zgoraj navedeno sodišče zavrača tudi tožnikove ugovore o neobrazloženosti izpodbijane odločbe, saj je izpodbijana odločba ustrezno obrazložena v skladu s pravili iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

Ker relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno, je sodišče na podlagi določila prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez obravnave.

Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

Kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne kot neutemeljeno, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).