VSMB Sklep IV Cp 64/2026

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Vsak udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog za znižanje preživnine za mld. hčerko A. A. in mld. sina B. B., ki je bila določena s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Mariboru II N 669/2023 z dne 23. 5. 2024, v znesku 325,00 EUR za vsakega otroka, skupaj 650,00 EUR (I. točka izreka). V nadaljevanju je zavrglo predlagateljeve predlog, ki se glasi, da sta do otroškega dodatka, prejetega s strani Republike Avstrije (nem. Familienbehilfe) in Republike Slovenije upravičena oba starša, zaradi česar je nasprotna udeleženka dolžna predlagatelju do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec posredovati kopijo bančnega izpisa obeh prejetih otroških dodatkov ter mu do istega dne na TRR št. ... nakazati polovični znesek obeh prejetih otroških dodatkov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila (II. točka izreka). Nazadnje je sklenilo še, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

Zoper citirani sklep se pravočasno pritožuje predlagatelj. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlogu za znižanje preživnine v celoti ugodi oziroma podredno, da pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Bistvo pritožbene graje je, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da sprememba prejemnika avstrijskega otroškega dodatka v višini 400,00 EUR mesečno za oba otroka ni bistveno spremenjena okoliščina, ki bi utemeljevala znižanje preživnine. Pred sklenitvijo sodne poravnave II N 669/2023 z dne 23. 5. 2024 je namreč navedeni otroški dodatek prejemal predlagatelj, sedaj pa ga prejema nasprotna udeleženka. V kolikor predlagatelj navedenega otroškega dodatka v času sklenitve sodne poravnave ne bi prejemal, ne bi pristal na tako visoko višino preživnine za oba mladoletna otroka. V nadaljevanju navaja še, da znižanje preživnine narekujejo tudi razširjeni stiki mladoletnih otrok s predlagateljem. Nepravdni stranki sta namreč s sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Mariboru II N 628/2024 z dne 6. 2. 2025 na novo določili stike mladoletnih otrok s predlagateljem, in sicer tako, da slednji sedaj z njima preživi več časa, kot je bilo prej dogovorjeno s sodno poravnavo II N 669/2023 z dne 23. 5. 2024. Stiki tako sedaj trajajo več 1 dan med tednom in 1 teden med šolskimi počitnicami, s čimer starša povsem enakomerno izvajata stike z mladoletnima otrokoma. Priglaša stroške.

Nasprotna udeleženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev le-te kot neutemeljene in predlaga potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka,¹ na ugotovljeno dejansko stanje² pa je pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Pregled zadeve pokaže, da sta udeleženca postopka bivša izvenzakonska partnerja, ki sta pred Okrožnim sodiščem v Mariboru dne 23. 5. 2024 sklenili sodno poravnavo II N 669/2023, s katero sta se dogovorila, da bo predlagatelj za preživljanje mld. B. B. in mld. A. A. plačeval preživnino v višini 325,00 EUR mesečno za vsakega od njiju ter da bosta večje izredne stroške mld. otrok krila oba starša vsak polovico, in sicer po predhodnem dogovoru. Predlagatelj je leta 2025 vložil predlog za znižanje preživnine, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo. Ugotovilo je, da se od zadnje določitve preživnine potrebe mld. otrok niso spremenile oziroma, da tega predlagatelj ni uspel dokazati (16. do 19. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa),³ in da bistvene spremembe tudi ne predstavlja okoliščina, da avstrijski otroški dodatek odslej prejema nasprotna udeležena, ne več predlagatelj (23. točka obrazložitve), kakor tudi ne okoliščina, da se je s sodno poravnavo iz leta 2025 obseg stikov malce razširil (15. točka obrazložitve). Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da se tudi preživninske zmožnosti obeh udeležencev niso bistveno spremenile (9. do 11. točka obrazložitve), kar ni pritožbeno sporno, je sodišče prve stopnje predlagateljev predlog za znižanje preživnine utemeljeno zavrnilo.

Pri tem je pravilno navedlo pravno podlago za odločitev, in sicer določbo prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), v skladu s katero sodišče zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (6. točka obrazložitve). Prav tako je pravilno pojasnilo, da je postopek spremembe preživnine dvofazen in da se preživnina na novo določi le, če se predhodno ugotovi, da so se bistveno spremenile potrebe preživninskega upravičenca ali zmožnosti preživninskega zavezanca (6. točka obrazložitve). Kajti vsaka sprememba okoliščin na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje posega v pravnomočno določeno preživnino,⁴ kot je bila dogovorjena s sodno poravnavo iz maja 2024.

Neutemeljena so pritožbena sklicevanja predlagatelja, da je nasprotna udeleženka sedaj tista, ki za oba mld. otroka prejema avstrijski otroški dodatek v višini 200,00 EUR mesečno za vsakega izmed otrok, ne pa več predlagatelj, kot je bilo v času sklepanja sodne poravnave. Zaradi navedenega se namreč razmerje med preživninskimi zmožnostmi udeležencev in potrebami upravičencev ni bistveno spremenilo, kot to zmotno meni pritožba. Kajti po sodni poravnavi iz maja 2024 je nasprotni udeleženec dolžan kriti približno polovico potreb mld. otrok, in sicer 325,00 EUR za vsakega otroka (pri čemer pritožbeno ni sporno, da so leta 2024 potrebe mld A. A. znašale 705,00 EUR, potrebe mld B. B. pa 683,00 EUR), v vmesnem času pa se niso spremenile potrebe mld. otrok niti se niso bistveno spremenile preživninske zmožnosti udeležencev postopka. Nasprotni udeleženec je v času sklenitve sodne poravnave prejemal mesečne neto prejemke v višini med 2.300,00 in 2.5000,00 EUR, približno iste prejemke pa prejema tudi sedaj (9. točka obrazložitve), nasprotna udeleženka pa je v času sklenitve sodne poravnave leta 2024 prejemala povprečno mesečno neto plačo v višini 1.300,00 EUR, sedaj pa prejema povprečno mesečno palačo v višini 1.400,00 EUR in dodatke. Četudi bi k njeni plači prišteli avstrijski otroški dodatek v višini 400,00 EUR za oba otroka, bi še zmeraj prejemala nižje prihodke od predlagatelja. To pa z oziroma na to, da mld. otroka več časa preživita pri nasprotni udeleženki, ne opravičuje, da bi predlagatelj, ki ima višje prihodke od nasprotne udeleženke, kril manj kot polovico potreb mld. otrok (niti sedaj njegovo preživninsko breme ne dosega kritja polovice potreb mld. otrok, temveč je malenkost nižje). Razmerja v preživninskem trikotniku, tj. razmerja med potrebami preživninskih upravičencev (mld. A. A. in B. B.) in zmožnostmi preživninskih zavezancev (udeležencev postopka kot staršev mld. otrok) se torej niso spremenile do te mere, da bi bilo treba znižati preživnino, kot je bila določena s sodno poravnavo iz maja 2024.

Bistveno spremenjenih okoliščin v smislu prvega odstavka 197. člena DZ ne predstavlja niti sprememba stikov, za katero sta se nepravdni stranki dogovorili s sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Mariboru II N 628/202 z dne 6. 2. 2025. V posledici na novo dogovorjenih stikov namreč oba mld. otroka s predlagateljem preživita zgolj en dodaten med tednom in nekaj dodatnih dni med poletnimi šolskimi počitnicami, kar pa tudi po presoji sodišča druge stopnje ne predstavlja bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi terjale spremembo višine preživninske obveznosti, kot je to pravilno presodilo že sodišče prve stopnje (15. točka obrazložitve). Oba mld. otroka namreč še zmeraj večino časa preživita pri nasprotni udeleženki.

Odločitve pod II. in III. točko izreka prvostopenjskega sklepa pritožba obrazloženo ne graja, zato je sodišče druge stopnje opravilo zgolj uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava, ki pa nepravilnosti ni pokazal.

Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

V skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je treba odločiti tudi o pritožbenih stroških. Ker je pritožbeno sodišče s svojo odločitvijo sledilo koristi mld. otrok, je na podlagi 101. člena ZNP-1, v skladu s katerim sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči po prostem preudarku, sklenilo, da udeleženca sama krijeta svoje pritožbene stroške.
-------------------------------
¹ Predlagatelj v pritožbi kršitev določb postopka ne uveljavlja, zato je sodišče druge stopnje opravilo zgolj preizkus uradoma upoštevnih kršitev določb postopka, ki pa nepravilnosti ni pokazal.
² Nasprotni udeleženec dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, v pritožbi ne graja, zato ga pritožbeno sodišče ni upravičeno ponovno preverjati.
³ Iz spisa opr. št. II N 669/2023 izhaja, da sta nepravdni stranki potrebe mld. B. B. ocenila na 683,33 EUR mesečno in potrebe mld. A. A. na 705,00 EUR mesečno, skupaj torej na 1.388,33 EUR mesečno za oba mld. otroka (16. točka obrazložitve).
⁴ VSRS sklep II Ips 26/2017 z dne 11.05.2017, VSRS sklep II Ips 79/2016 z dne 14.07.2016.