UPRS sodba I U 1991/2013

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je Carinski urad Nova Gorica za blago, ki je bilo prijavljeno v tranzitni postopek po tranzitni deklaraciji (T1) z MRN oznako 09SI00191315026720 z dne 15. 10. 2009 Izpostava Terminal Ljubljana, cigarete Long Light, Long Limited, Mistic, 112 kartonov oz. 1.120.000,00 kosov cigaret, bruto mase 1.680,00 kg, tarifne oznake 2402 20 90 kombinirane nomenklature (KN) in TARIC-kode 00, s carinsko stopnjo za tretje države 57,60%, določil uvozne in druge dajatve (carino, trošarino, davek na dodano vrednost in obresti) v skupnem znesku 98.871,26 EUR (točka 1 izreka). Dolgovani znesek je tožnik kot glavni zavezanec dolžan plačati v roku 10 dni od vročitve te odločbe. V primeru, da v navedenem roku dolgovani znesek ne bo poravnan, se bo uvedel postopek davčne izvršbe in bodo zaračunane zakonite zamudne obresti (točka 2 izreka). Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. O stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom (točki 3 in 4 izreka).

2Iz obrazložitve je razvidno, da je carinski organ na podlagi prvega odstavka 21. člena in 21.a člena Zakona o carinski službi (v nadaljevanju ZCS-1) in 13. člena Uredbe Sveta EGS št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L, št. 302 z dne 19. 10. 1992 s spremembami, v nadaljevanju CZS) ter člena 314a Uredbe Komisije EGS št. 2454/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta EGS št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (v nadaljevanju Izvedbena uredba) opravil naknadno carinsko kontrolo nad pravilnim zaključkom tranzitne operacije, začete z zgoraj navedeno tranzitno deklaracijo (T1). Z navedeno tranzitno deklaracijo je bilo za zunanji skupnostni tranzit prijavljeno v izreku izpodbijane odločbe navedeno blago, ki je bilo napoteno v namembni carinski urad – Halmeu (ROCJ4310), v Romuniji z rokom predaje najkasneje 27. 10. 2009. Skladno s členom 314a Izvedbene uredbe je na namembni urad 9. 11. 2010 poslal obrazec TC21 „Naknadno preverjanje“. Od romunske carinske administracije je 30. 11. 2010 prejel odgovor, da je tranzitni postopek nepravilno zaključen. Obravnavana tranzitna deklaracija (T1) je bila na carinskem uradu Halmeu registrirana 20. 10. 2009, vendar glede na dopis ukrajinske carinske administracije 24. 9. 2010 tovorno vozilo ni zabeleženo pri vstopu na mejnem prehodu Diakovo – Ukrajina. Carinski organ je zato tožnika pozval, da predloži dokazila o pravilnem zaključku tranzitnega postopka. Tožnik je predložil kopijo obrazca TC11 „Potrdilo o prejemu“, potrjenega 20. 10. 2009 s strani romunskega carinskega urada Halmeu. Romunska carinska administracija je v odgovoru 21. 11. 2011 navedla, da sta bili sporočili IE006 „Obvestilo o prispetju“ in IE018 „Rezultati kontrole na namembnem uradu“ v tej zadevi zlorabljeni, da je bilo tovorno vozilo ob vstopu v Romunijo prazno, ter da je bil k tranzitni deklaraciji priložen prazen obrazec TC11 „Potrdilo o prejemu“. Zapisnik o ugotovljenih nepravilnostih je vročen tožniku, ki je podal pripombe, ki jih je carinski organ kot neutemeljene zavrnil, razloge pa navedel v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Carinski organ navaja 92. člen, 96. člen, četrto alinejo tretjega odstavka 203. člena in prvi odstavek 203. člena CZS, 138. člen, 35. člen, 38. člen in prvi odstavek 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1), prvi odstavek 35. člena in prvi odstavka 157. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju PZDDV-1), 36. člen Zakona o trošarinah (v nadaljevanju ZTro) ter 3. člen in prvi odstavek 44. člena Pravilnika o izvajanju Zakon o trošarinah.

3Pritožbeni organ se z odločitvijo strinja in sledi obrazložitvi organa prve stopnje (drugi odstavek 254. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Carinski organ je opravil naknadno preverjanje pravilnosti zaključka tranzitnega postopka in ni šlo za poizvedovalni postopek, zato ni vezan na roke iz 365. člena Izvedbene uredbe.

4Tožnik v tožbi navaja, da je bil tranzitni postopek v računalniškem sistemu NCTS zaključen. Namembni carinski urad je naknadno sporočil, da zgolj sumi, da je prišlo do nepravilnosti. Nikjer ne izhaja, da blago ni bilo predloženo namembnemu uradu in da ni zapustilo ozemlja Skupnosti. Sum pa temelji na neverodostojnih dokazih oz. na dopisih carinskih organov. V spisu ni dokaza, da naj bi tovorna vozila vstopila v Romunijo prazna. Tožnik ima pravico, da se mu predočijo tehtalni listi. Namembni carinski urad je sam potrdil sporni tranzit z obrazcem TC11, česar v postopku tudi nihče ne prereka. V Romuniji poteka kriminalistična preiskava zoper uradnike carinskih organov zaradi suma korupcije. Vsi dopisi romunskih carinskih organov navajajo le sum o nezakonito zaključenem tranzitnem postopku. Ne more držati zaključek, da sta bili poslani sporočili IE006 in IE018 zlorabljeni. Nelogična je trditev, da je bil postopek NCTS zlorabljen. Romunski organi na podlagi dopisa ukrajinskih carinskih organov sumijo, da je bil predmetni tranzitni postopek nezakonito zaključen in da je predmetno tovorno vozilo vstopilo v Ukrajino prazno. Vendar od predložitve blaga in dokumentov namembnemu carinskemu uradu do trenutka evidentiranja istega kamiona v ukrajinskem carinskem sistemu lahko pride do veliko različnih situacij. Navedeno kaže le na to, da je bil postopek uvoza v Ukrajino zlorabljen in da so v Ukrajino vstopila polna vozila, s cigareti, ki pa so bila zavedena kot prazna in zato za cigarete niso bile plačane uvozne dajatve. Pri tem je treba upoštevati tudi korupcijo carinskih organov v novejših državah članicah EU. Carinski organi navajajo, da je bil predmetni tranzitni postopek nepravilno zaključen, kar pa temelji le na sumu. Tehtalnih listov carinski organ ni pridobil ter naj bi bili tožnikovo dokazno breme, s čimer se tožnik ne strinja. Navaja sodbo Upravnega sodišča RS I U 1710/2008. V okviru carinskega postopka ni bil izveden dokazni postopek. Tožniku niso predloženi dokazi, ni bilo izvedeno zaslišanje prevoznikov in carinikov. Tožnik ne more učinkovito varovati svojih pravic. Dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno. Tožnik meni, da je izpolnil vse obveznosti. Carinski organ bi moral pri romunskih organih narediti še dodatne poizvedbe glede ugotovitev romunskih preiskovalnih organov in glede ugotovitev ali je res transportno vozilo v Ukrajino vstopilo prazno. Tožnik je prejel obrazec TC11 in je bil v dobri veri, čeprav se potrdilo ne šteje kot dokaz o zaključku postopka (tretji odstavek 362. člena Izvedbene uredbe). Namembni carinski organ je obrazec TC11 potrdil z navedbo, da ni zaznati nobenih nepravilnosti glede tovora. Romunski carinski organ ni navedel, da obrazca TC11 ni potrdil.

5Da gre za dobro organiziran kriminal izhaja iz dopisa romunskega organa 12. 1. 2012, v katerem navaja, da so se zlorabe s sporočili v sistemu NCTS pojavljale tudi pri drugih carinskih uradih v Romuniji. Korupcija carinskih organov novih držav članic EU pa je dejstvo. Carinski organ tudi ni navedel, da bi bil kdo kazensko odgovoren za zlorabo NCTS sistema. Tožnik ne vidi logike zakaj naj bi vozilo vstopilo v Ukrajino prazno. Ni razloga, da ne bi verjeli potrditvi romunskih carinskih organov iz obrazca TC11. V celotnem postopku so uporabljeni le indici. Kršeno je načelo sorazmernosti. Nelogična je trditev, da je bil tranzitni postopek nezakonito zaključen in sistem NCTS zlorabljen, na drugi strani pa, da gre le za sum, da je bil predmetni tranzitni postopek nepravilno zaključen. Pravilnost zaključka potrjuje dokument TC11, ki je uradni dokument, kjer so navedene vse relevantne navedbe o spornem blagu. Carinski organ bi moral po uradni dolžnosti uporabiti določbo 220. člena CZS, po katerem se ne opravi naknadna vknjižba uvoznih dajatev. Tožnik je ravnal skrbno in je bil v dobri veri. Tožnik ugovarja obračunanim obrestim. Postopek preverjanja se je vodil za nazaj, ko je bil carinski postopek že zaključen. Tožnik je podal predlog za odpust dolga in za odlog izvršitve izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in postopek ustavi oz. podrejeno, da zadevo vrne v ponovni postopek, v vsakem primeru pa toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.

6Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb. Po podatkih Carinskega urada v Halmeu k predmetni tranzitni deklaraciji ni bil priložen izpolnjen obrazec TC11. Tožnik bi lahko sam predložil tehtalne liste, če dvomi v ugotovitve pristojnih organov. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

7Tožnik v pripravljalni vlogi 23. 5. 2014 toženi stranki očita pavšalnost navedb in opozarja na pomanjkljivost dokumentacije. Navaja načelo sorazmernosti in pravičnosti ter kontradiktornosti postopka. Tožnik ni imel razlogov za dvom v sistem NCTS in verodostojnost obrazca TC11. Celoten postopek pa temelji le na dopisih carinskih organov, kar pa niso niti indici. Gre za zlorabo računalniškega sistema NCTS s strani romunskih uradnikov, o čemer v Romuniji tudi poteka kriminalistična preiskava. V danem primeru je šlo za tranzitni postopek cigaret ... Banja Luka za namene trga bivše Sovjetske zveze. Tožnik je s predstavnikom kupca cigaret, družbo A. iz ZDA sklenil pogodbo o sodelovanju oz. o opravljanju špediterskih poslov. Prevoza spornega blaga v predmetni zadevi ni opravljal sam. Tožnik nikoli ni prejel ključnih listin, da je bilo transportno vozilo prazno. Dokazno breme je na carinskem organu. Sodišču predlaga izvedbo celovitega dokaznega postopka in zaslišanje vseh relevantnih prič ter da navedeno družbo iz ZDA obvesti o upravnem sporu.

8Tožba ni utemeljena.

9Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi obeh carinskih organov in jih posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja:

10V obravnavani zadevi je med strankama sporno ali so bile tožniku kot glavnemu zavezancu na podlagi 4. alineje tretjega odstavka 203. člena CZS pravilno in zakonito obračunane uvozne in druge dajatve in obresti za blago, prijavljeno po sporni tranzitni deklaraciji. Iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da blago ni bilo predano namembnemu carinskemu uradu v Halmeu in da tranzitni postopek ni bil zaključen skladno z določbo 92. členom CZS. Po navedeni določbi se zunanji tranzitni postopek konča in obveznosti imetnika so ustrezno izpolnjene, kadar je blago dano v postopek in so namembnemu carinskemu uradu predloženi zahtevani dokumenti v skladu z določbami za ta postopek. Carinski organi zaključijo postopek, če lahko na podlagi primerjave podatkov, s katerimi razpolaga urad odhoda, s podatki, ki jih ima na razpolago namembni urad, ugotovijo, da je bil postopek pravilno končan (drugi odstavek 92. člena CZS).

11Iz upravnih spisov izhaja, da je bilo za zunanji skupnostni tranzit prijavljeno občutljivo blago - cigarete, za katero velja večje tveganje za goljufije (Priloga 44c Izvedbene uredbe). Blago je bilo napoteno na namembni carinski urad Halmeu (ROCJ4310), Romunija, z rokom predaje najkasneje 27. 10. 2009. Glavni zavezanec je imetnik postopka v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka in je odgovoren za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku, pri čemer je dolžan spoštovati ukrepe, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev prepoznavanja in spoštovanje določb skupnostnega tranzitnega postopka (prvi odstavek 96. člena CZS). Tožnik je vpisan kot glavni zavezanec v polje 50 predmete tranzitne deklaracije. Ko je predmetno tranzitno deklaracijo sprejela pod MRN oznako 09SI00191315026720 15. 10. 2009 Izpostava Terminal Ljubljana kot urad odhoda, je tožnik postal glavni zavezanec. Tožnik se ukvarja s posli posredovanja v carinskem postopku in ga sodišče tudi šteje kot kvalificirano osebo, ki dobro pozna tranzitni postopek, zato je tudi vedel, da predstavlja predmetno blago (cigarete) občutljivo blago v smislu večjega tveganja za goljufije.

12Iz listin upravnega spisa izhaja, da je carinski organ v skladu z določbami 13. člena CZS in 314a. člena Izvedbene uredbe opravil naknadno preverjanje pravilnosti zaključka predmetnega tranzitnega postopka. Ugotovil je, da je bil tranzitni postopek v računalniškemu sistemu (aplikacija NCTS) sicer zaključen, saj je bilo prejeto elektronsko sporočilo IE006 „Obvestilo o prispetju“ kot tudi elektronsko sporočilo IE018 „Rezultati kontrole na namembnem uradu“. Posledično je predmetna tranzitna deklaracija prešla v stanje „Zaključeno“. Namembnemu carinski urad Halmeu, Romunija, je poslal obrazec TC21 „Naknadno preverjanje“ z navedbo naj predloži dokazila, ki bi potrdila ustrezen konec in zaključek predmetnega tranzitnega postopka v sistemu (NCTS). Romunskim carinskim organom je prvostopenjski organ poslal več dopisov ter kopijo z njihove strani potrjenega obrazca TC11, ki ga je predložil tožnik, kjer jih poziva, da navedejo, ali je bilo predmetno blago, dejansko predloženo namembnemu carinskemu uradu v Halmeu. Iz odgovorov romunske carinske administracije, kot jih navajata oba carinska organa, in se nahajajo v upravnih spisih (npr. 23376/TZ z dne 19. 4. 2011, 60994 z dne 21. 11.2011, 1536 z dne 12. 1. 2012, odgovor na poslani obrazec TC24 ter 6361 z dne 27. 2. 2012), izhaja, da sta bili sporočili IE006 in IE018 zlorabljeni, da je bilo tovorno vozilo ob vstopu v Romunijo prazno, da blago (cigarete) dejansko ni zapustilo ozemlja Skupnosti, ter da je bil k tranzitni deklaraciji priložen prazen obrazec TC11.

13Glede na predhodne ugotovitve sodišče zavrača tožnikove ugovore, da v obravnavani zadevi ni verodostojno dokazano npr. s tehtalnimi listi, da bi naj tovorno vozilo ob vstopu v Romunijo bilo prazno. Ugotovitve glede nezaključenega tranzitnega postopka temeljijo na pridobljenih informacijah s strani pristojnih carinskih organov na podlagi medsebojnega upravnega sodelovanja, v katere pa sodišče ne dvomi. Zato so neutemeljeni tožnikovi ugovori, da iz predložene kopije obrazca TC11 (potrdilo o prejemu T1 z MRN oznako 09SI00191315026720), potrjenega in podpisanega s strani romunskega carinskega urada v Halmeu, izhaja prav nasprotno. Iz ugotovitev celotnega postopka namreč izhaja, da sta bili v računalniškem sistemu (NCTS) sporočili „Obvestilo o prispetju“ in „Rezultati kontrole“ zlorabljeni, da so bile tranzitne listine vpisane v evidence pri Carinskem uradu v Halmeu, prevozna sredstva pa so na ozemlje Romunije vstopila prazna (romunska carinska administracije se v odgovoru 21. 1. 2012 sklicuje glede tega na dopis 23173 z dne 18. 8. 2010 Regionalnega direktorata za ceste in mostove v Cluju), ter da je po podatkih carinskega urada v Halmeu bil k predmetni tranzitni deklaraciji predložen prazen TC 11. Torej ne gre le za indice in sume, kot želi prikazati tožnik. Na podlagi člena 314a Izvedbene uredbe si namreč carinske uprave držav članic medsebojno pomagajo pri preverjanju pristnosti in natančnosti dokumentov ter pri preverjanju, ali so bili pravilno uporabljeni postopki, ki se uporabljajo za dokazovanje skupnostnega statusa blaga. Sodišče ne dvomi v verodostojnost odgovorov in navedb romunskih carinskih organov, pridobljenih po postopku mednarodne izmenjave informacij. Zato zavrača tožnikove ugovore, da je carinski organ odločil na podlagi dopisov, v katerih romunski organi izražajo zgolj dvom (indic) o pravilnosti zaključka predmetnega tranzitnega postopka, ter da navajajo zgolj sum, brez konkretnih dokazil in brez izvedenega dokaznega postopka. Sodišče se strinja z dokazno oceno prvostopenjskega organa in njegovimi zaključki, da obravnavani tranzitni postopek ni bil pravilno zaključen.

14Glede obrazca TC11 (potrdilo o prejemu) v tej zadevi obravnavane tranzitne deklaracije, pa tudi tožnik sam navaja, da ne more biti dokazilo o zaključku tranzitnega postopka, s čemer se sodišče strinja, saj se po izrecni določbi tretjega odstavka člena 362 Izvedbene uredba potrdilo o prejemu ne uporablja kot dokazilo o zaključku postopka v smislu drugega odstavka 365. člena Izvedbene uredbe. Navedeni obrazec ima funkcijo obvestila glavnemu zavezancu, da je prevoznik tranzitne dokumente predložil namembnemu carinskemu uradu, kar carinski organ po ustreznem preverjanju potrdi ali pa kot v obravnavanem primeru zavrže, kar je pravilno pojasnila tudi tožena stranka. Kolikor so tožbeni ugovori enaki pritožbenim jih zato sodišče iz istih razlogov kot tožena stranka zavrača.

15Glede na navedene ugotovitve prvostopenjskega organa, v katere sodišče ne dvomi, so neutemeljeni tožnikovi ugovori, da dejansko stanje v zadevi ni bilo pravilno ugotovljeno. Načelo materialne resnice ni bilo kršeno z uporabo določb CZS, kot to zmotno meni tožnik, prvostopenjski organ pa je tudi določbe CZS pravilno uporabil.

16Trditve tožnika glede subjektivnega odnosa tožnika do dejanja nezakonite odstranitve predmetnega blaga izpod carinskega nadzora (tožnikova skrbnost in dobra vera) šteje sodišče v tem postopku za nerelevantne, saj tožnikova objektivna odgovornost izhaja prvega odstavka 96. člena CZS. Tožnik sicer ugovarja, da gre za situacijo iz drugega odstavka 220. člena CZS oz. da gre za napako carinskih organov, hkrati pa navaja, da je na carinski organ že tudi podal zahtevek za odpust carinskega dolga iz razlogov po drugem odstavku 220. členu CZS v povezavi s 236. členom CZS. To je tudi sicer predmet posebnega postopka, zato se sodišče do teh tožbenih ugovorov posebej ne izreka. Presojanje navedenih pogojev bo predmet posebnega postopka, v katerem se bo odločalo o tem zahtevku, kar pa ni obravnavani primer.

17Povsem neutemeljen je tudi tožnikov ugovor, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena. Na podlagi določb 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe obsegati razložitev zahtevka strank in navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Po presoji sodišča je bilo dejansko stanje v predmetni zadevi pravilno ugotovljeno, izpodbijana odločba ima razloge za presojo dokazov ter za odločitev v zadevi. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba ustrezno obrazložena in vsebuje tudi vse obvezne sestavine po 214. členu ZUP.

18Ni upravičen ugovor tožnika, da ni imel možnosti sodelovanja v postopku in da ni bil seznanjen z listinami. Tožnik je bil z dopisom seznanjen z ugotovitvami in je bil pozvan na predložitev dokazil o zaključku tranzitnega postopka. Izdan je bil Zapisnik o ugotovljenih nepravilnostih z dne 3. 4. 2012, na katerega je podal pripombe, do katerih se je carinski organ tudi opredelil. Sodišče ni našlo kršitev načela kontradiktornosti, kar ugovarja tožnik v tožbi. Iz listin upravnega spisa tudi izhaja, da je bila tožniku dana možnost, da se izjavi o vseh relevantnih dejstvih in okoliščinah, ki so bila podlaga za izpodbijano odločitev. Ta možnost je namreč lahko stranki dana na obravnavi ali izven nje ustno na zapisnik ali v pisni obliki. Izvedba ugotovitvenega postopka brez navzočnosti strank je mogoča, če se da stranki možnost, da se izreče pisno. V obravnavani zadevi pa je tožnik imel možnost, da se o vseh ugotovitvah, ki so vsebovane v zapisniku, in ki so bile podlaga za odločanje prvostopenjskega organa, izreče pisno, kar je tudi storil.

19Sodišče se strinja z ugotovitvijo obeh carinskih organov, da je nastal carinski dolg z nezakonito odstranitvijo blaga izpod carinskega nadzora (prvi odstavek 203. člena CZS). Nepredložitev blaga namembnemu carinskemu uradu pomeni tudi po stališču sodišča nezakonito odstranitev izpod carinskega nadzora. Na podlagi prvega odstavka 865. člena Izvedbene uredbe se za odstranitev blaga izpod carinskega nadzora v skladu s prvim odstavkom 203. člena CZS šteje vložitev carinske deklaracije za to blago ali vsako drugo dejanje z enakimi pravnimi učinki, pa tudi predložitev dokumenta v potrditev pristojnim organom, če imajo ta ravnanja za posledico, da se blagu napačno prizna carinski status skupnostnega blaga. Zmotno pa je stališče tožnika, da bi moral za to, da se tožniku naloži plačilo carinskih in drugih dajatev zaradi nezakonite odstranitve spornega blaga izpod carinskega nadzora, biti predhodno voden prekrškovni ali kazenski postopek, o čemer je sodna praksa tudi že zavzela nasprotno stališče (npr. sodba Upravnega sodišča I U 1902/2004). V danem primeru gre za upravni postopek v skladu s predpisi, ki urejajo carinski postopek, in ne za morebiten kazenski postopek kot neke vrste predhodnega vprašanja. Glede tožnikovega ugovora v zvezi s pravilnostjo obračuna zamudnih obresti, pa se sodišče v celoti strinja s stališčem pritožbenega organa iz obrazložitve drugostopenjske odločbe ter tožnikov ugovor iz istih razlogov kot tožena stranka zavrača.

20Na podlagi vsega povedanega je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče tudi ni našlo očitanih kršitev pravil postopka ter tudi ne kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

21Sodišče tudi ni ugodilo tožnikovemu predlogu o obvestitvi tretje osebe (družbe A. iz ZDA) o predmetnem upravnem sporu, ker za to niso podani pogoji iz drugega odstavka 19. člena ZUS-1. Tožnik namreč ni izkazal, da bi izpodbijana odločba lahko posegla v pravice tretjega, pa tudi sicer navedena oseba ni bila stranka predmetnega upravnega postopka.

22Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj v zadevi niso sporna dejstva in okoliščine, ki jih je carinski organ ugotovil v postopku, ampak se tožnik ne strinja s sklepanjem carinskega organa o pomenu teh dejstev in okoliščin. Prav tako v zadevi niso izpolnjeni pogoji za spor polne jurisdikcije iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1.

23Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.