VSRS sklep II Ips 196/2013

Revizija se zavrže.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da spada v skupno premoženje pravdnih strank nepremičnina ID znak ..., parc. št. ... k.o. ..., da je delež tožnika poleg že prisojene 1/10 še 4/10, skupaj 1/2, delež toženke pa 1/2.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo izpodbijano sodbo.

3Toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo.

4Tožnik je odgovoril na revizijo.

5Revizija ni dovoljena.

6Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. Ker se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je izhodišče za ugotovitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi.

7Tožnik je navedel, da je njegov delež na skupnem premoženju 1/2, vrednost spornega predmeta pa je ocenil na 50.000 EUR. Sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da znaša tožnikov delež poleg že prisojene 1/10 še 4/10 ali skupaj 5/10 od celote. Toženka v reviziji predlaga, da revizijsko sodišče delež tožnika določi na 1/10. Sporen je torej delež tožnika nad 1/10 do 5/10.

8Po sodni praksi revizijskega sodišča(1), ki temelji na pravnem mnenju, sprejetem 12. 12. 2002 na Občni seji VS RS, se v premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu, izraženem v ulomku ali odstotkih od ocenjene vrednosti spornega predmeta.

9Razmerje med spornim delom zahtevka in celotnim zahtevkom je 40/50 oziroma 80 %. Ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta, navedene v tožbi, znašata vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe 40.000 EUR, kar ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Revizija tako ni dovoljena, zato jo je revizijsko sodišče po 377. členu ZPP zavrglo. Tožnik z navedbami v odgovoru na revizijo ni v ničemer prispeval k rešitvi revizije, zato mu revizijsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP ni priznalo priglašenih stroškov.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj sodbo in sklep II Ips 217/2011 in II Ips 17/2009.