UPRS sodba I U 92/2013

Tožba se zavrne.

Župan Občine A. je v postopku Javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih programov v Občini A. za leto 2012 (v nadaljevanju Javni razpis) tožeči stranki z izpodbijano odločbo dodelil sredstva za izvajanje kulturnih dejavnosti, programov in prireditev v Občini A. za leto 2012 v skupnem znesku 2.282,66 EUR.

Iz obrazložitve izpodbijane določbe sledi, da je bila prijava tožeča stranke na Javni razpis pravočasna in da jo je na zahtevo razpisne komisije tožeča stranka v zahtevanem roku dopolnila. Poleg tožeče stranke so se na razpis prijavila še tri društva, in sicer B., C. in D., vsi iz ... Razpisna komisija je na dveh sejah (24. 1. 2012 in 1. 2. 2012) točkovala dejavnosti in programe na podlagi 15. člena Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Trzin (v nadaljevanju Pravilnik), prijavljene prireditve pa na podlagi 17. člena Pravilnika. Vsa društva skupaj so dosegla 7.554 točk, od tega tožeča stranka skupaj 1.120 točk. Za sofinanciranje po razpisu je bilo namenjenih 10.000,00 EUR, vrednost točke pa v letu 2012 znaša 1,323.802 EUR. Razpisane prireditve se ne točkujejo, temveč so določene v nominalnih zneskih v 3. členu Javnega razpisa.

Tožeči stranki je bilo za redno dejavnost (gledališka, filmska, glasbena) namenjenih skupaj 270 točk in 357,43 EUR. Skupni seštevek programov (gledališka predstava za otroke, plesne delavnice, glasbene delavnice, delavnice slikanja, bralne urice, folklorna delavnica, E.) znaša 850 točk in 1.125,23 EUR ter skupni seštevek dejavnosti in programov 1.120 točk in 1.482,66 EUR. Tožeči stranki pa je bila dodeljena tudi izvedba in organizacija proslave ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, za kar se nameni največ 800 EUR. Tožeči stranki se tako za izvajanje redne dejavnosti (A), programov (B) in prireditev (C) v letu 2012 nameni skupaj 2.282,64 EUR.

Ne dodelijo pa se ji sredstva za sofinanciranje naslednjih kulturnih dejavnosti, programov in prireditev v Občini A.: 1. samostojni nastopi na srečanjih, festivalih in revijah na občinski ravni, 2. samostojne prireditve – osrednji nastopi, 3. Multimedijska dejavnost in novi mediji (Trzinci), 4. kulturni projekti Nakup opreme, 5. Proslava ob kulturnem prazniku, 6. Prireditev ob svetovnem dnevu knjige, 7. Miklavževanje, in 8. Mednarodni folklorni festival.

V zvezi s samostojnimi nastopi iz 1. točke se ugotavlja, da so vsi prijavljeni nastopi v razpisu navedeni kot prireditve, ki jih Občina razpisuje in sofinancira kot občinske prireditve z vnaprej znanimi sredstvi sofinanciranja in na katere se je tožeča stranka pravilno prijavila kot za nastop na sami prireditvi in se torej prijavlja dvakrat – tako za organizacijo prireditve kot za nastop na prireditvi. V primeru, ko kandidira uspešno (za prireditev – proslavo ob Dnevu državnosti in enotnosti) se ji tako ne vrednoti še samostojnega nastopa na prireditvi. V primeru, ko za izvajalca ne kandidira uspešno in ko za organizacijo prireditve ne kandidira, pa program določijo izvajalci, ki se jim dodeli izvedba prireditve. Iz napovedanih programov ni bilo razvidno, da bi katero od ostalih društev napovedalo sodelovanje tožeče stranke pri izvedbi programa, za katerega kandidira. Tožeča stranka pa tudi ne navaja, s katerimi izvajalci naj bi sodelovala in kakšna naj bi bila vsebina nastopa. Tožeča stranka je prijavila šest samostojnih nastopov na prireditvah, vse prireditve pa so občinske in se za njih ne kandidira po programu, temveč le za izvedbo in organizacijo prireditve. Izvajalci, ki so jim prireditve dodeljene, pa ne morejo s programom prireditve kandidirati še za redno dejavnost in program. Prireditev Srečanje upokojencev pa v tem razpisu ni zajeta.

Pri prijavljenem programu iz 3. točke (Multimedijska dejavnost) gre dejansko, glede na vsebino, za založniško dejavnost, ki ni predmet razpisa. Zato se temu programu točke ne dodelijo, oziroma se mu dodeli 0 točk.

Tudi Nakup opreme iz 4. točke ni predmet razpisa in se mu zato ravno tako dodeli 0 točk.

Glede prireditve Proslava ob kulturnem prazniku se ugotavlja, da sta se za organizacijo prireditve prijavila dva izvajalca in da je komisija odločila, da se prireditev, ob upoštevanju kriterija „preteklo kakovostno delo predlagatelja projekta“ iz 17. člena Pravilnika, dodeli C., ki so proslavo že večkrat uspešno izvedli. Razen tega so (v prijavi) že opisali program prireditve in ponudili svoj pevski zbor, recitatorje ter folklorne skupine, medtem ko je tožeča stranka le opisala koncept prireditve.

Glede Prireditve ob svetovnem dnevu knjige je bilo ob upoštevanju meril „preteklo kakovostno delo predlagatelja projekta“ in „vsebina, sporočilo in obseg projekta“ iz 17. člena Pravilnika odločeno, da se prireditev dodeli D., ki se je v preteklosti že izkazalo z organizacijo te in podobnih prireditev. Tožeča stranka nasprotno tovrstne prireditve izvaja dve leti. D. ponuja tudi večji obseg projekta (izvedbo gledališke predstave), medtem ko tožeča stranka ponuja le pripovedovanje ljudskih pravljic.

Prav tako se tožeči stranki ne dodeli Miklavževanja. Na podlagi meril „preteklo kakovostno delo predlagatelja projekta“ in „vsebina, sporočilo in obseg projekta“ je bilo odločeno, da se prireditev dodeli D., ki se je že izkazalo z organizacijo takšnih prireditev. Poleg tega napoveduje nastop domače mladinske dramske skupine ter večji delež občinskih sredstev za darila za otroke.

Mednarodni folklorni festival pa se ob upoštevanju merila „preteklo kakovostno delo predlagatelja projekta“ iz 17. člena dodeli B., ki ima z organizacijo tega festivala že večletne izkušnje, medtem ko tožeča stranka takšnega projekta še ni izpeljala. B. je tudi ponudilo večji obseg nastopajočih skupin, kar po mnenju strokovne komisije predstavlja nadaljnjo ključno prednost pri izboru izvajalca.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo. Tožbo vlaga zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnih predpisov.

Pri tem najprej opozarja na nepravilno datiranje in številčenje izdanih aktov. Kot bistveno kršitev določb postopka pa je po mnenju tožeče stranke šteti nepravilno sestavo razpisne komisije, saj sta jo sestavljala dva uradnika občinske uprave, čeprav je v 7. členu Pravilnika predpisano, da sodeluje en član občinske uprave. Ni pa bil član komisije F.F., ki je kot predsednik Odbora za kulturo, šolstvo, šport in dejavnost društev član komisije že po svoji funkciji in je torej sestava komisije nepravilna že iz tega razloga. Obenem pa po mnenju tožeče stranke ni pravilno, ker se štirje člani komisije niso zaradi konflikta interesov izločili iz postopka odločanja. F.F. zato, ker je blagajnik društva D., ki se je tudi prijavilo na razpis. Poleg tega so G.G., F.F. in H.H. člani iste politične liste E., izbrani prejemniki subvencij pa so z njimi povezani tako po zasebni kot po politični liniji. Ker se noben od navedenih članov komisije ni izločil in ker se tudi ni izločila ena oseba občinske uprave, je po prepričanju tožeče stranke prišlo do kršitev prvega in tretjega odstavka 7. člena Pravilnika, izpodbijana odločba pa je zato nezakonita.

Poleg tega je obrazložitev izpodbijane odločbe nepopolna in je zato ni mogoče preizkusiti. Ni namreč razvidno, kako je bilo opravljeno točkovanje in na kakšen način so bila uporabljena merila iz razpisa. Ugotovitve so pavšalne, presoja pa nepopolna in podcenjujoča. Kriteriji in merila iz 11. člena Pravilnika niso bili upoštevani. Odločba je napačna tudi v delu, ki se nanaša na A. Program. Tožeča stranka meni, da je glede na vsebino Letnega programa kulture v občini A. za leto 2012 predmet financiranja tudi založniška dejavnost in da je zato komisija s tem, ko tožeči stranki ni dodelila točk za program Multimedijska dejavnost, kršila določbe razpisa. Prav tako je po mnenju tožeče stranke del letnega kulturnega programa in s tem predmet razpisa tudi nakup opreme, zato je tožeča stranka upravičena do sredstev tudi iz tega naslova. V ostalem pa tožeča stranka ne razume nekaterih formulacij iz odločbe in zato ne ve, zakaj so bili drugi prijavitelji ocenjeni višje. Navaja, da se je tudi sama v preteklosti pri posameznih projektih že izkazala, da pa je to razpisna komisija očitno spregledala. Obrazložitev pri posameznih prireditvah je skopa, v njej pa je veliko nasprotij. Da bi tožeča stranka v primeru prireditve Mednarodni folklorni festival še ne izvedla takšnega projekta in da zato komisija ni mogla oceniti preteklega dela tožeče stranke, ne drži. Tožeča stranka je konkretno opisala prijavljeni dogodek in bi zato komisija lahko ocenila njeno vlogo. Sicer pa tožeča stranka meril in kriterijev, na katere se sklicuje tožena stranka, sploh ni našla med določbami Pravilnika in jih tudi ni najti v Letnem programu kulture, ki je vsebinska podlaga za izvedbo razpisa. Tožeča stranka zato ne ve, zakaj ni bila izbrana oziroma ocenjena najvišje ter koliko točk je dobila za vsak prijavljeni program, projekt ali prireditev in tudi ne ve, kakšna je bila relativna teža posameznega merila. Razpisni kriteriji so površni in nedoločeni in so zato možne različne razlage o kvaliteti posameznega programa, projekta oziroma prireditve, to pa je povzročilo neenakopravnost pri njihovi obravnavi. Učinkovito uveljavljanje pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave zato ni možno. Očitkov o neizpolnjevanju meril izpodbijana odločba ne vsebuje. Zato je tožeča stranka pričakovala, da bo dosegla vse točke in da bo izbrana. Tako pa iz obrazložitve ni razvidno, zakaj ni bila izbrana na druge sklope iz Javnega razpisa, čeprav je to za presojo pravilnosti odločitve ključnega pomena.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe. V zvezi s tožbenimi očitki navaja, da je pri številčenju odločbe prišlo do pomote ter da bo odločbo pravilno označila in takšno poslala tožeči stranki. Trditve glede nepravilne sestave razpisne komisije zavrača. Navaja, da je bil F.F. imenovan kot član komisije ter da se je zaradi morebitnega nasprotja interesov sam izločil. Od dveh članov občinske uprave pa je pri odločanju sodeloval en član uprave, medtem ko je drugi sodeloval kot strokovni sodelavec, ki je pripravil gradiva in pisal zapisnik ter da navzočnost dveh predstavnikov uprave ni vplivala na odločanje. Bistveno je, da so bili programi ocenjeni in dodeljeni izvajalcem soglasno in bi bila torej odločitev tudi brez enega člana uprave enaka. Tožena stranka zavrača tudi očitke glede konflikta interesov. F.F. ni blagajnik, temveč tajnik D. Res je, da sodeluje pri poslovanju društva, vendar pa je treba poudariti tudi, da se je iz komisije izločil. G.G. in H.H., za katera se sicer ne ve, v katerem društvu sodelujeta, pa nedvomno nista blagajnika ali predsednika nobenega društva. Nenazadnje pa je tudi sodišče pri odločanju o tožbi zoper prvo odločbo izrazilo mnenje, da konflikta interesov pri članih komisije ne vidi.

Dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovljeno, obrazložitev odločbe pa je natančna. Iz tabele v odločbi je razvidno točkovanje posameznih prijavljenih programov, ki je bilo opravljeno po merilih iz 15. člena Pravilnika, za posebej razpisane občinske prireditve pa je bilo ocenjevanje opravljeno po 17. členu Pravilnika. V zvezi s sklopom C – Prireditve tožena stranka navaja, da je v odločbi zapisano, katero društvo je dobilo določeno prireditev in zakaj. Tožeča stranka je dobila prireditev Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti in za ta namen 800 EUR, vendar je predsednik tožeče stranke kasneje izvedbo te proslave zavrnil. Izbira je bila pravilno opravljena na podlagi 17. člena Pravilnika in ne na podlagi 15. člena, saj gre za občinske prireditve, za katere komisija izbere izvajalce na podlagi opisanih scenarijev in programov. Komisija ni nikoli trdila, da katera od predlaganih prireditev ni primerna, je pa ocenila kot boljšega predlog drugega predlagatelja in tudi navedla zakaj. Tožeča stranka določenih projektov ni še nikoli izpeljala, zato je komisija bolje ocenila tistega, ki je projekt že izvedel, oziroma je (v enem primeru) upoštevala, da kvaliteta prireditve, ki jo je že izvedla tožeča stranka, ni bila ustrezna. Program Multimedijska dejavnost ni bil predmet razpisa. To tudi ne sledi iz Letnega programa, kot trdi tožeča stranka. Enako velja za trditev v zvezi s sredstvi za nakup opreme, katerih delitev prav tako ni bila predvidena z javnim razpisom. Tožeča stranka poudari še, da je predsednik tožeče stranke kot občinski svetnik sodeloval tako pri sprejemanju Letnega programa kulture kot tudi pri sprejemanju Pravilnika in je imel možnost, da vpliva na njuno vsebino. Zoper odločitve, sprejete s strani razpisne komisije, pa sicer, razen tožbe tožeče stranke, ni bilo nobenih ugovorov. Pripombe so se nanašale kvečjemu na višino dodeljenih sredstev oziroma na višino sredstev, ki jih Občina namenja za posamezne dejavnosti, kar pa seveda ne zadeva dela razpisne komisije.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu spisov sodišče ugotavlja, da ima izpodbijana odločba res isto številko kot prva izdana odločba, ni pa enak (in s tem nepravilen) datum njene izdaje. Izpodbijano odločbo je zato mogoče razlikovati od prve izdane odločbe, zato nepravilnost ni bistvena in kot takšna ne vpliva na njeno veljavnost. Gre za očitno pomoto, le-to pa je mogoče vselej popraviti, kot to, z ozirom na navedbe v odgovoru na tožbo, namerava v konkretnem primeru storiti tožena stranka.

Sodišče tudi ne more slediti tožbenim očitkom o bistvenih kršitvah pravil postopka v zvezi s sestavo komisije in zatrjevanim konfliktom interesov. Glede sestave komisije tožeča stranka prihaja sama s sabo v nasprotje, ko po eni strani trdi, da bi moral biti član komisije tudi F.F. in po drugi strani, da bi se morala ista osebe iz komisije zaradi konflikta interesov izločiti. Nesporno dejstvo je, da F.F. ni bi član komisije. To pa pomeni, da do zatrjevanega konflikta interesov v zvezi z njegovim sodelovanjem v komisiji ni moglo priti, razvidno pa tudi ni (in tudi ne zatrjevano), da bi bila sestava komisije zaradi tega okrnjena do te mere, da ne bi mogla veljavno odločati. Spora tudi ni o tem, da je komisija odločitve sprejemala soglasno. To pa pomeni, da navzočnost še enega uradnika občinske uprave ni mogla bistveno vplivati na odločitev in da zato zatrjevana kršitev 7. člena Pravilnika, po kateri je v komisiji le en član občinske uprave, ni bistvena in da kot takšna ne predstavlja razloga za zahtevano odpravo odločbe. Zatrjevanega konflikta interesov pri ostalih članih komisije pa sodišče ne vidi in ga tudi (izrecno) ni zaznalo pri prvem odločanju. Zato tožbene očitke v tej zvezi kot preveč splošne in s tem kot neutemeljene zavrača.

V zvezi z nadaljnjimi tožbenimi očitki o bistveno pomanjkljivih razlogih izpodbijane odločbe, nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in kršitvah materialnopravne podlage za odločanje pa sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ugovorov v zvezi z dodeljenimi sredstvi iz 1. točke izreka v skupni višini 2.282,66 EUR konkretnih ugovorov nima. Iz obrazložitve v tem delu nasprotno sledi (v točkah I/A. Dejavnost, B. Program in C. Prireditev) tako pravna podlaga za oceno oziroma točkovanje (15. člen Pravilnika), kot tudi način vrednotenja dejavnosti, programa in prireditev, kar vse omogoča preizkus odločitve. Zato pavšalnim tožbenim očitkom, kolikor se nanašajo tudi na ta del odločitve, ni mogoče slediti.

Kolikor ugovarja ocenjevanju oziroma vrednotenju programa iz točke II/A obrazložitve, konkretno tistim ugotovitvam, ki se nanašajo na program Multimedijska dejavnost in Nakup opreme, pa tožeča stranka ne zanika, da gre pri programu Multimedijska dejavnost dejansko za založniško dejavnost. To pa pomeni, da ima tožena stranka prav, ko ugotavlja, da le-ta, enako kot Nakup opreme, ni predmet razpisa in je zato pravilno odločeno, da se tožeči stranki točke za navedena programa ne dodelijo. Po vpogledu v listine, ki so v spisih, sodišče ugotavlja, da sta obe področji sicer zajeti v Letnem program financiranja, na katerega se sklicuje tožeča stranka v tožbi, vendar pa iz Letnega programa ne sledi, da se financirata na podlagi javnega razpisa. Predvsem pa kot predmet (so)financiranja nista zajeti v Javnem razpisu.

V zvezi s tožbenimi ugovori, ki se nanašajo na prijavljene Prireditve (točka II/B izpodbijane odločbe), sodišče ugotavlja, da je odločitev v vsakem posameznem primeru prireditve obrazložena in da je pri tem tudi (pravilno) navedeno, po katerih merilih iz Pravilnika je bilo vrednotenje opravljeno. Očitek tožeče stranke, da izpodbijana odločba v tem delu nima razlogov, oziroma da se ne ve, kako in na kateri podlagi je bila ocenjena posamezna prireditev in opravljen izbor, torej ne vzdrži pravne presoje. Uspeti pa tudi ne more z ugovori, ki se nanašajo na oceno oziroma na izbiro izvajalca prireditve, saj je le-ta predmet presoje komisije, ki je izbiro opravila in v katero sodišče z ozirom na neprepričljive tožbene ugovore, ne dvomi. Tako je glede Prireditev ob svetovnem dnevu knjige navedeno, kateri dve ključni merili iz 17. člena Pravilnika sta bili upoštevani (preteklo kakovostno delo predlagatelja projekta in vsebina, sporočilo in obseg projekta) in tudi v čem izbrano društvo predpisana merila izpolnjuje v večji meri kot tožeča stranka. Na enak način in obenem dovolj prepričljivo je obrazložen sporni izbor izvajalca za Miklavževanje in za Mednarodni folklorni festival. Nasprotij in nerazumevanj meril in kriterijev, ki se toženi stranki očitajo v tožbi, pri tem sodišče ne najde. Prav tako ne drži tožbena trditev, da vloga tožeče stranke v delu, ki se nanaša na Mednarodni folklorni festival, ni bila ocenjena. Le ocenjena je bila drugače, kot bi to želela tožeča stranka. Merila, ki so bila podlaga za odločanje komisije, pa so izrecno navedena v 17. členu Pravilnika, na katerega se sklicuje že tožena stranka (pri vsaki postavki posebej) v obrazložitvi. Drugačne tožbene navedbe, po katerih uporabljenih meril in kriterijev ni najti med določbami Pravilnika, so zato v očitnem nasprotju z vsebino 17. člena Pravilnika in s tem z listinami, ki so v spisih.

Glede na povedano sodišče tožbenim ugovorom o bistveno pomanjkljivih razlogih izpodbijane odločbe ne more slediti. Prav tako se ne strinja s tožbeno trditvijo, da so razpisni kriteriji bili nedoločeni in površni ter da je posledično prišlo do neenakopravnega in s tem nezakonitega izbora kulturnih programov oziroma projektov. Tako razpisna merila in kriteriji kot odločanje komisije so namreč v skladu s 5. točko Javnega razpisa temeljili na določbah Pravilnika. To pa pomeni, da je odločanje temeljilo na vnaprej določenih in vsem znanih merilih in postopkih za sofinanciranje kulturne dejavnosti v Občini.

Ker je torej spoznalo izpodbijano odločbo za pravilno in zakonito, tožbene navedbe pa za neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1 odločilo na nejavni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijane odločbe.