UPRS sodba I U 1266/2013

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Z izpodbijano odločbo št. 6100-20/19-5-2013 z dne 19. 4. 2013 je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti odločil, da se kulturni projekt A., ki ga je za sofinanciranje predlagal tožnik, sprejme v sofinanciranje v višini 500,00 EUR.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je tožnik z vlogo za projekt A. pod. št. 6100-20/19-4-2013 kandidiral na Javnem razpisu za izbor kulturnih projektov na področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS, ki jih bo v letu 2013 sofinanciral Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list št. 7/2013, v nadaljevanju Javni razpis). Na navedeni Javni razpis je skupno prispelo 309 vlog, ki jih je obravnavala strokovno programska komisija za izbor kulturnih projektov na področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v Republiki Sloveniji na podlagi podatkov in vlog (obrazci in vloge). Za sofinanciranje je predlagala tiste vloge, ki so v postopku ocenjevanja v celoti izpolnjevale objavljene splošne kriterije razpisa in so na podlagi posebnih kriterijev razpisa prejele najmanj 60 točk. Tožnikov projekt je prejel 65 točk od skupno 100 možnih točk. Nadalje je povzeta obrazložitev strokovne komisije po posameznih sklopih (obseg in učinkovitost realizacije projektov predlagatelja v preteklih letih, zasnova in izvedba predlaganega projekta ter uresničevanje ciljev nacionalnega programa sklada s predlaganim projektom) ter navedeno prejeto število točk po sklopih (21, 29 in 15 točk). Nadalje je navedeno, da je tožnik prepoznaven na področju delovanja manjšinskih etničnih skupnosti in izkazuje ustrezen obseg produkcije zadnjih let. Reference s strokovno spremljanih srečanj dosegajo primerno raven ter ima ustrezen obseg medijskih objav in deluje kot društvo v javnem interesu. Projekt je primerno zastavljen in predstavlja ustrezen doprinos k strokovnemu razvijanju dejavnosti manjšinskih etničnih skupnosti. Predlagatelju je bila dana možnost, da se o predlogu strokovne komisije izjasni, a izjave ni podal.

Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo št. 610-7/2013/2 z dne 17. 7. 2013 zavrnilo. V njej najprej povzame vsebino Javnega razpisa in nato pritožbe. ter pojasni, da je pritožbo obravnavala strokovna komisija za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki jo je imenoval minister, pristojen za kulturo na podlagi 20. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK). Slednja je ugotovila, da so bili pri ocenjevanju in vrednotenju vloge tožnika upoštevani kriterij, ki jih mora izpolnjevati kulturni projekt sladno z besedilom Javnega razpisa. Zavrne očitek, da so bile za tožnika spregledane vse reference, saj tožnik glede tega v pritožbi ni navedel nobenih konkretnih argumentov. Glede navedb, da gre za društvo s statusom društva v javnem interesu poudari, da je tožnik, enako kot drugi prijavitelji s takšnim statusom, prejel dodatni dve točki. Strokovna komisija ob navedenem ni našla v postopku prezrtih dejstev, ki bi lahko vplivala na drugačno odločitev. Zato drugostopenjski organ sprejema njeno obrazloženo mnenje. Ugotavlja še, da je pritožba pavšalna in brez konkretnih pritožbenih razlogov. Tožnik je namreč vložil pet pritožb z istim besedilom za pet vsebinsko različnih ocenjenih projektov. Ob tem še ugotavlja, da tožnik ni izkoristil možnosti, da bi se po prejetem obvestilu o predlogu sofinanciranja projekta na prvi stopnji pisno odzval in tudi ni izkoristil pravice, da pridobil vpogled v druge vloge prijaviteljev na javni razpis.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija z laično tožbo. Pojasnjuje, da ocenjevalna komisija ni bila dovolj strokovna. Nekateri njeni člani pa so tudi vodilni v društvih, ki so na tem Javnem razpisu oddala svoje vloge. Meni, da je kršila materialno pravo in pavšalno ocenila projektne vloge. Navaja, da ima status društva, ki deluje v javnem interesu, da ocenjevanje ni bilo izvedeno pravilno in da ni bil spoštovan 36. člen Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1). Tudi Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov ni naveden kot podlaga za odločanje (v nadaljevanju Pravilnik).

Navaja, da mu je bila povzročena škoda v višini preko 20.500,00 EUR, dodaja svoj pogled na delovanje tožene stranke in se sklicuje na sodbi Upravnega sodišča RS št. I U 1074/2010 z dne 21. 12. 2010 in I U 641/2013 z dne 7. 5. 2013. Ob vpogledu v dokumentacijo je ugotovil, da so bile vloge drugih vlagateljev ocenjene z več točkami se sprašuje, ali morda pri ocenjevanju ni bil kršen Zakon o prepovedi diskriminacije. Ocenjuje, da tožena stranka ni upoštevala Ustave RS, in sicer 22. in 14. člena ter 36. člena ZDru-1, kar še pojasnjuje. Sklicuje se na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku in smiselno navaja, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena. Meni tudi, da je bil pri ocenjevanju diskriminiran in poudarja, da je raven varstva pravic manjšin pomemben pokazatelj ravni varstva človekovih pravic in stopnje demokratičnosti posamezne družbe. Pripominja, da je ocenjevalna komisija do tožnika sovražna. Sodišču smiselno predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov.

Tožena stranka je vložila odgovor na tožbo, v katerem prereka navedbe tožeče stranke in nanje odgovarja po posameznih sklopih in vztraja pri odločitvi. Uvodoma navaja pravno podlago za izbor strokovne komisije in nato pojasni način točkovanja vlog. Pove tudi, da je v Javnem razpisu med pravnimi podlagami naveden tudi Pravilnik. Zavrne tudi očitke glede kršitve Zakona o diskriminaciji in se ob tem sklicuje na sodbo tega sodišča I U 641/2013. Pojasni še, da je bilo vsem upravičenim osebam, ki so vložile zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z zakonom, tak dostop omogočen ter dodaja, da je tožnik kot društvo s statusom društva, ki deluje v javnem interesu, enako kot ostali udeleženci s takim statusom, prejel dve dodatni točki. Odgovori tudi na očitek glede izločitve vlog in glede nastanka škode. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožnik v nadaljnji vlogi (v njej je sicer kot tožečo stranko navedla B., a iz njene vsebine jasno izhaja, da se naša na obravnavano zadevo) vztraja pri tožbenih navedbah in jih delno povzema. Ponovno navaja svoje poglede v zvezi s strokovnimi komisijami. Meni da je bila njegova vloga odlično pripravljena. Vztraja pri navedbah o kršitvi določb ZDru-1 in Zakona o diskriminaciji ter meni, da bi bila ob spoštovanju navedenih predpisov njegova vloga ocenjena v višini 21.100,00EUR. Tožeča stranka zato pri svojih predlogih vztraja.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je v obravnavnem primeru s svojim projektom kandidirala na Javnem razpisu za izbor kulturnih projektov na področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS, ki jih bo v letu 2013 sofinanciral Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Tožeča stranka v tožbi in v nadaljnji pripravljalni vlogi smiselno uveljavlja ugovor, da je odločitev, s katero njeni njeni vlogi ni bilo ugodeno v zahtevnem obsegu in posledično ni prejela ustreznega zneska finančnih sredstev, nezakonita (tudi) zaradi nepravilno izvedenega ocenjevanja. V zvezi z ugovori glede izvedbe ocenjevanja sodišče meni, da je bil, glede na podatke upravnih spisov, postopek ocenjevanja skladen s pogoji Javnega razpisa. Zato sodišče tožbene očitke, da tožnik neupravičeno ni prejel večjega števila točk, zavrača kot neutemeljene. Sodišče se namreč v subjektivne ocene strokovne komisije ne more spuščati. Glede na specifično pravno naravo sofinanciranja iz javnih sredstev na podlagi javnega razpisa in njenih učinkov na sodno varstvo v upravnem sporu, gre po že ustaljeni upravno sodni praksi (npr. sodba tega sodišča opr. št. U 1104/2003-24 z dne 14. 12. 2005) za specifičen tip upravnega spora, kjer se mora upoštevati načelo enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, da konkurirajo za javna sredstva. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj je stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne sme spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oz. primerno odločitev. Drugače povedano to pomeni, da je izpolnjevanje razpisnih kriterijev v tem smislu treba presojati zadržano, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče po navedenem, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna (prim. sodbe Upravnega sodišča RS U 1104/2005 z dne 14. 12. 2005 in I U 1724/2009 z dne 14. 4. 2011).

Sodišče po pregledu upravnih spisov in glede na zgoraj navedeno ne dvomi o pravilnost oziroma zakonitost izpodbijane odločbe. V obravnavnem primeru je doseženo število točk, ki jih je prejela tožeča stranka za prijavljeni projekt „A.“ (65) mogoče preizkusiti, saj je razvidno tako iz ocenjevalnega lista kot tudi iz izpodbijane odločbe. Glede na doseženo skupno višino točk je bil tožnikov projekt tudi sprejet v sofinanciranje. Navedenemu številu točk in višini pripadajočega zneska tožnik izrecno niti ne nasprotuje. Sicer pa je bil tožnik, kot izhaja iz navedb tožene stranke, ki jim tožnik ne oporeka, pred izdajo odločbe tudi obveščen o številu dodeljenih točk, a se na to obvestilo ni odzval.

Kot izhaja iz določb ZUJIK (114. do 120. člen), Pravilnika ter besedila Javnega razpisa, se strokovna presoja na razpis prijavljenih kulturnih projektov in nato izbor projektov opravi na podlagi vlog predlagateljev - prijav na razpis s priloženo dokumentacijo. V Javnem razpisu so v točkah 8 - Splošni kriteriji razpisa in 9 - Posebni kriteriji razpisa dovolj podrobno navedeni elementi, po katerih bodo vloge kandidatov ocenjene. Po presoji sodišča pa, ob na tak način determiniranem načinu točkovanja, tudi ni potrebe, da se dodaja še posebna obrazložitev dodeljene ocene. Ocenjevanje je, glede na določbe Pravilnika (11. in 12. člen) naloga za to imenovane strokovne komisije. Predlagatelj pa nosi breme, da svojo vlogo konkretizirano in dovolj izčrpno utemelji ter navede svoje programe na tak način, da bo razvidno v kolikšni meri na razpis prijavljena vloga zadosti posameznim v naprej določenim razpisnim kriterijem. To velja še toliko bolj ob dejstvu, da so sredstva za financiranje projektov, prijavljenih na javni razpis omejena, izberejo pa se tisti projekti, ki v postopku izbire prejmejo večje število točki (10. točka Javnega razpisa). Po presoji sodišča tudi tožbena navedba, da je tožniku nastala škoda v višini 20.500,00 EUR, ni z ničemer izkazana, niti nima podlage v podatkih upravnih spisov.

Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor glede sestave strokovne komisije. Glede na določbe Pravilnika ima lahko strokovna komisija od tri do pet članov. Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, ima strokovna programska komisija javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS pet članov in tajnika. Ker, kot izhaja iz četrtega odstavka 12. člena Pravilnika, tajnik komisije nima pravice glasovanja, je bila po presoji sodišča komisija sestavljena pravilno in skladno z določbami Pravilnika.

Glede na navedeno je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v predpisih, ki jih v njej navaja tožena stranka. Sodišče tudi ni našlo kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti in je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.