VSL sodba I Cpg 754/2014

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 53570/2011 z 19. 4. 2011 obdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka za plačilo 9.345,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od glavnice 8.365,90 EUR od 13. 4. 2011 dalje, od glavnice 979,87 EUR pa od 14. 4. 2011 dalje. Sodišče je toženi stranki naložilo, da mora v 15 dneh tožeči stranki povrniti 1.444,08 EUR pravdnih stroškov.

2Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožena stranka, ki predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi. V pritožbi navaja, da izpisek odprtih postavk ni verodostojen odraz stanja odprtih terjatev. Kakšne so bile odprte terjatve tožeče do tožene stranke oziroma kakšno je bilo začetno stanje odprtih postavk, je sodišče ugotovilo nepopolno. To bi lahko ugotovil samo sodni izvedenec finančno računovodske stroke, ki bi v skladu z računovodskim standardom št. 22/2012 zahteval vpogled v računovodske izkaze oziroma kontne kartice obeh pravdnih strank, na podlagi česar bi lahko z veliko stopnjo gotovosti ugotovil, kakšno je v resnici stanje terjatev. Računi, ki jih je prejela tožena stranka, se glasijo na drug subjekt, kar je osnovni razlog, da je dolžnik ugovarjal.

Odločitev o stroških je po prepričanju pritožnice obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka, saj iz izreka ni razvidno, kakšen sorazmerni del stroškov pripada toženi stranki.

3Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožeča stranka je v tožbi oziroma nadaljnjih vlogah pojasnila, plačilo česa od tožene stranke zahteva, izrecno opredelila terjatev za vsak posamezni mesec, višino terjatve in datum zapadlosti vsakega posameznega računa ter predložila dokaze, ki potrjujejo takšne navedbe.

6Da bi se tožena stranka uspešno uprla tožbenemu zahtevku, bi morala najprej zadostiti trditvenemu bremenu – torej pojasniti, zakaj kakšna od vtoževanih obveznosti ni nastala (1) oziroma zakaj tožeča stranka ni več upravičena do uveljavljane terjatve (2) (na primer, kaj je na račun katere od vtoževanih terjatev plačala in kdaj je svoj dolg plačala), nato pa svoje trditve še dokazati. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da tožena stranka tega ni storila. Nasprotno, izrecno je trdila, da je tožeča stranka zanjo opravila storitve, ki so pravilno obračunane, predlagala pa je izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke, ki naj bi ugotovil, ali je tožeča stranka pravilno obračunala (delna) plačila tožene stranke. Njen (povsem splošen) ugovor gre torej v smeri ugovora ugasle pravice, in kot tak nedvomno spada v trditveno in dokazno breme tožene stranke.

7Sodišče lahko izvaja dokaze le za presojo trditev pravdnih strank, ne more pa z izvedbo dokazov (kar velja tudi za dokaz z izvedencem) nadomeščati neobstoječih trditev pravdnih strank. Sodišče namreč ni preiskovalni organ, da bi za eno ali drugo stranko izvajalo informativne dokaze, katerih funkcija bi bila v zbiranju informacij, na podlagi katerih bi stranka šele postavila svoje trditve (3). V skladu z načelom povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (prim. 1. odstavek 7. člena in 212. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP) je namreč namen dokazovanja ugotavljanje resničnosti trditev strank. Ob odsotnosti trditev tožene stranke sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za izvedbo dokaza z izvedencem.

8Pritožbene navedbe tožene stranke o tem, da je zapis firme v računu nekoliko drugačen kot je pravilen naziv tožene stranke, so ob tem, ko tožena stranka izrecno priznava, da so bile storitve zanjo opravljene in pravilno obračunane, nepomembne.

9Odločitev o stroških postopka ni obremenjena z očitano kršitvijo določb postopka. Iz izreka je jasno razvidno, koliko stroškov mora tožena stranka tožeči stranki povrniti in v kakšnem roku. To je popolna vsebina izreka sklepa o stroških. Kako je sodišče stroške izračunalo, pa je pojasnjeno v 26. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Teh razlogov pritožnica ne izpodbija.

10V pritožbi uveljavljani razlogi torej niso podani. Višje sodišče pa tudi ni našlo kakšne od kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je neutemeljeno pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Gre za ugovore nenastale pravice.

(2) Gre za ugovore ugasle pravice.

(3) Primerjaj: Zobec, J. v: Ude, L. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba, 2006, str. 353 ter sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 544/2002 z 11. 9. 2003.