UPRS sodba I U 1768/2016

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za kulturo na podlagi 117. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) in prvega odstavka 10. člena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih objektov (v nadaljevanju Pravilnik) zavrglo vlogo tožnika na projektni razpis z oznako JPR-2UPR-2016/17 (v nadaljevanju Javni razpis) na projektni sklop „Spodbuda avtorski ustvarjalnosti“. Tožnik je pravočasno podal vlogo na Javni razpis, objavljen v Uradnem listu RS, št. 98/15 z dne 18. 12. 2015. Toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja splošne pogoje, ki jih morajo prijavitelji na Javni razpis izpolnjevati za uspešno kandidiranje in so navedeni v točki 6.1. Javnega razpisa. Navaja tudi posebne pogoje, ki pa so v Javnem razpisu navedeni v točki 6.2.1. Razpisno področje: Spodbuda avtorski ustvarjalnosti. V slednji je v podtočki 4. kot posebni pogoj navedeno: „da zaprošena vsota za izvedbo projekta ne presega 70 % celotne vrednosti projekta in obenem ne presega 25.000,00 EUR na letni ravni.“ V postopku pregleda tožnikove vloge je bilo ugotovljeno, da ne ustreza pogojem, navedenim v 4. podtočki posebnih pogojev točke 6.2.1. predmetnega Javnega razpisa. Iz tožnikove vloge je bilo razvidno, da je zaprošena vsota za leto 2016 navedena v tožnikovi vlogi, previsoka, zato tožnik ne izpolnjuje posebnih pogojev Javnega razpisa. Posledično je toženka tožnikovo vlogo zavrgla na podlagi 117. člena ZUJIK in prvega odstavka 10. člena Pravilnika, saj je ni vložila upravičena oseba. Prijavitelj mora izpolnjevati tako splošne pogoje, kot tudi posebne pogoje predmetnega Javnega razpisa. Iz tožnikove vloge pa je bilo razvidno, da celotna vrednost tožnikovega projekta za leto 2016 znaša 30.000,00 EUR ter, da je za leto 2016 zaprosil za 22.500,00 EUR, kar pomeni 75% vrednosti projekta na letni ravni. Glede na vrednost projekta pa bi glede na vrednost projekta v letu 2016, ki znaša 30.000,00 EUR lahko zaprosil za največ 21.000,00 EUR, kar bi pomenilo 70% na letni ravni.

2Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je toženka kot razlog za zavrženje njegove vloge navedla, da je ni vložila upravičena oseba. Toženka meni, da tožnikova vloga ne ustreza določilom pogoja 4. podtočke posebnih pogojev točke 6.2.1. Javnega razpisa ter, da je iz tožnikove vloge razvidno, da je zaprošena vsota za leto 2016 previsoka. Po mnenju tožnika njegova vloga v celoti izpolnjuje vse razpisne pogoje, tožnik pa je tudi upravičena oseba, kot jo opredeljuje Javni razpis. Meni tudi, da je bil z izpodbijanim sklepom absolutno bistveno kršen upravni postopek, ker izpodbijani sklep nima obrazložitve, saj nima jasnih razlogov za sprejeto odločitev, ni argumentiran ter ga tudi ni možno preizkusiti. Sklicuje se na določbo 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Meni, da je toženka absolutno bistveno kršila pravila upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

3Kršitev postopka je tudi podane, ker je bil izpodbijani sklep napačno posredovan tožnikovi pooblaščenki, čeprav prijave na Javni razpis tožnik ni vlagal preko pooblaščenke, marveč je vlogo vložil sam. Tako bi bilo potrebno vročiti predmeti sklep tožniku in ne njegovi pooblaščenki, kar predstavlja kršitev pravil postopka. V nadaljevanju povzema določbe četrtega odstavka 10. člena Pravilnika, ki opredeljuje upravičeno osebo. Na predmetni Javni razpis se lahko prijavijo le upravičene osebe. Za področje „Spodbude avtorski ustvarjalnosti“ se lahko prijavi le prijavitelj, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje tudi posebne pogoje, pri čemer je sporna zlasti točka 4. posebnih pogojev. Toženka je tožnikovo vlogo napačno zavrgla, ker je ugotovila, da celotna vrednost njegovega projekta za leto 2016 znaša 30.000,00 EUR ter, da je tožnik za leto 2016 zaprosil za 22.500,00 EUR, kar pomeni 75% vrednosti projekta na letni ravni. Glede na vrednost projekta pa bi glede na vrednost projekta v letu 2016, ki znaša 30.000,00 EUR, lahko zaprosil za največ 21.000,00 EUR, kar bi pomenilo 70% na letni ravni. Pri tem pa je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno. Zaprošena vsota je 74.500,00 EUR od skupaj 70.750,00 EUR, kar je 67,14%. V letu 2016 je tožnik zaprosil za 22.500,00 EUR, v letu 2017 pa za 25.000,00 EUR, kar je razvidno iz prijavnega obrazca. Tožnik je zaprosil za pregled upravnega spisa in za kopijo svoje razpisne dokumentacije, ki pa je ni prejel.

4Tožnik je ravnal v skladu s splošnimi in posebnimi pogoji iz predmetnega Javnega razpisa in tudi predložil vso ustrezno dokumentacijo. Izpodbijani sklep nima ustrezne obrazložitve, saj niso pojasnjeni razlogi za odločitev in je tudi nepravilen. Obrazložitev izpodbijanega sklepa ne izpolnjuje pogojev iz 214. ZUP. Toženka odločitve ni obrazložila celovito, marveč pomanjkljivo. Pogoji, navedeni v podtočki 4. točke 6.2.1. predmetnega Javnega razpisa, so navedeni nejasno, zato bi bilo potrebno v zadevi ravnati v korist šibkejše stranke. Natančna formulacija besedila podtočke 4. točke 6.2.1. Javnega razpisa se glasi: „4. da zaprošena vsota za izvedbo projekta ne presega 70% celotne vrednosti projekta in obenem ne presega 25.000,00 EUR na letni ravni“. Gre za kumulativno navedena pogoja v prirednem načinu. Pri tem pa ni samoumevno, da besedilo: „na letni ravni“ velja za oba dela priredja. Tudi, če je imela toženka to v mislih, tega ni zapisala. Nejasno navedene pogoje v Javnem razpisu pa je potrebno razlagati v korist šibkejše stranke, torej tožnika. Po povedanem je tožba utemeljena. Sanacija nastale napake pa tudi ne bi bila v škodo ostalim kandidatom. Tako so v obravnavani zadevi podane absolutno bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno je bilo tudi ugotovljeno dejansko stanje. Sodišču tožnik predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugotovi, da je predmetno vlogo vložila upravičena oseba (tožnik) in jo sprejme v obravnavo ter ji ugodi. Podrejeno pa predlaga, da naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek z napotilom, da naj ugotovi, da tožnik izpolnjuje vse pogoje iz predmetnega Javnega razpisa, v vsakem primeru pa tožniku tudi prisodi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

5Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnik res vlogo na predmetni Javni razpis vložil sam, vendar pa je bilo iz tožbe, ki jo je toženka prejela 7. 4. 2016 jasno razvidno, da tožnika zastopa pooblaščenka in je zato ravnala v skladu z določbo 88. člena ZUP ter vsa pisanja v predmetni zadevi vročala pooblaščenki tožnika. Ne glede na navedeno, pa je tudi predmetna tožba vložena pravočasno in tako vročitev ni imela vpliva na odločitev v zadevi. Izpodbijani sklep vsebuje vse sestavne dele, kot to določa ZUP, med drugim tudi obrazložitev v skladu z 214. členom ZUP. Toženka tudi ni napačno interpretirala posebnega pogoja iz podtočke 4. točke 6.2.1. predmetnega Javnega razpisa, kot to ugovarja tožnik. Svoje odločitve ni spreminjala in je besedilo citirane točke ves čas enako interpretirala, torej tudi enako za vse kandidate. V primeru, da bi pri tožniku upoštevala interpretacijo, kot jo predlaga tožnik ker je zanj ugodnejša, bi to predstavljalo neenako obravnavo ostalih prijaviteljev na ta Javni razpis. Načelo enakega obravnavanja vseh kandidatov pa je eno od osnovnih načel. Poleg navedenega je toženka organizirala tudi informativni dan v zvezi s predmetnim Javnim razpisom z možnostjo pridobitve dodatnih pojasnil. Na Javni razpis je prispelo večje število vlog, pri čemer so vsi prijavitelji razumela pogoja iz podtočke 4. točke 6.2.1. predmetnega Javnega razpisa kot kumulativno navedena pogoja, iz česar izhaja, da so bili razpisni pogoji jasni. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

6Tožba ni utemeljena.

7Po presoji sodišča je odločitev toženke, pravilna in na zakonu utemeljena, zato se sodišče sklicuje na razloge iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

8Med strankama je v predmetni zadevi še vedno sporno, ali je tožena stranka z izpodbijanim sklepom pravilno in zakonito zavrgla tožnikovo vlogo na Javni razpis in svojo odločitev tudi ustrezno obrazložila. Tožnik se je prijavil na Javni razpis na projektni sklop „Spodbuda avtorski ustvarjalnosti“. Med strankama je sporno ali je toženka tožnikovo vlogo pravilno zavrgla, ker naj bi vlogo na predmetni Javni razpis podala neupravičena oseba. Pod točko 15 Javnega razpisa je bilo namreč navedeno, da se iz nadaljnjega postopka izločijo prepozne in nepopolne vloge ter vloge, ki so jih podale neupravičene osebe. V Javnem razpisu je bilo tudi navedeno, da za neupravičeno osebo šteje tisti prijavitelj, katerega vloga ne izpolnjuje pogojev, določenih v besedilu Javnega razpisa. Toženka je z izpodbijanim sklepom tožnikovo vlogo na predmetni Javni razpis zavrgla z navedbo, da jo je vložila neupravičena oseba.

9Iz dejanskega stanja v zadevi izhaja, da je Javni razpis vseboval splošne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za uspešno kandidiranje na tem Javnem razpisu in so bili navedeni v točki 6.1. Javnega razpisa. Vseboval pa je tudi posebne pogoje, ki so bili navedeni v točki 6.2.1. Javnega razpisa za Razpisno področje: Spodbuda avtorski ustvarjalnosti, za katero se je prijavil tudi tožnik. Podtočka 4. točke 6.2.1. Javnega razpisa je vsebovala naslednji pogoj: „da zaprošena vsota za izvedbo projekta ne presega 70 % celotne vrednosti projekta in obenem ne presega 25.000,00 EUR na letni ravni“. Izpodbijani sklep je bil izdan v ponovljenem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS I U 484/2016-14 z dne 11. 10. 2016, pri čemer pa sodišče ugotavlja, da je toženka z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa sledila napotkom sodišča iz predhodno citirane sodbe in je svojo odločitev tudi obrazložila v takšni meri, da pa presoji sodišča obrazložitev izpodbijanega sklepa izpolnjuje vse zakonsko predpisane pogoje iz 214. člena ZUP.

10Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa nedvomno izhaja, da je bila tožnikova vloga zavržena zaradi neizpolnjevanja pogoja, kot ga določa razpisna dokumentacija in sicer posebnega pogoja iz točke 6.2.1. razpisnega besedila, ker v vlogi navaja zaprošena sredstva v višjem znesku, kot je določeno v Javnem razpisu. V besedilu točke 6.2.1. Javnega razpisa je po presoji sodišča jasno naveden pogoj, da zaprošena vsota za izvedbo projekta ne presega 70 % celotne vrednosti projekta in obenem ne presega 25.000,00 EUR na letni ravni. Iz listin upravnega spisa pa tudi po mnenju sodišča izhaja, da tožnik tega pogoja ni izpolnil. Tako iz tožnikove vloge in iz predložene dokumentacije, kot tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhajajo razlogi, zaradi katerih je bila predmetna tožnikova vloga zavržena. Ker je celotna vrednost tožnikovega projekta za leto 2016 znašala 30.000,00 EUR, za leto 2016 je tožnik zaprosil za 22.500,00 EUR, kar pomeni 75% vrednosti projekta na letni ravni. Glede na vrednost projekta tožnika v letu 2016, ki znaša 30.000,00 EUR, bi lahko tožnik zaprosil za največ 21.000,00 EUR, kar bi pomenilo 70% na letni ravni. Po povedanem zaprošena vsota za leto 2016, navedena v predmetni tožnikovi vlogi, je nesporno previsoka, saj presega 70% celotne vrednosti projekta v letu 2016. Po presoji sodišča je neutemeljen tožnikov ugovor, da posebni pogoj, naveden v podtočki 4 točke 6.2.1. Javnega razpisa ni naveden jasno. Sodišče tudi pripominja, da je ta pogoj veljal enako za vse prijavitelje in ga je toženka tudi enako razlagala za vse prijavitelje na predmetni Javni razpis.

11Ker je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti in tudi ne kršitev določb postopka, ki jih očita tožnik, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

12Ker gre v danem primeru za enostavno dejansko in pravno stanje, je sodišče odločalo po sodnici posameznici na podlagi 3. alineje prvega odstavka 13. člena ZUS-1.

13Sodišče je odločalo brez glavne obravnave, ker so bili relevantni dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijane odločbe (59. člen v povezavi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

14Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.