UPRS sodba II U 159/2017

Tožba se zavrne.

1Organ za brezplačno pravno pomoč je zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi zastopanja na obravnavah v zadevi II P 550/2015 Okrožnega sodišča v Mariboru. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da se je v tej zadevi obravnavala tožba, ki jo je tožnica vložila zoper A.A. zaradi ugotovitve posebnega premoženja, ugotovitve deležev na skupnem premoženju ter delitve skupnega premoženja, A.A. pa je zoper tožnico vložil nasprotno tožbo zaradi plačila 5.091,35 €. V zadevi sta bila dne 30. 5. 2016 izdana sodba in sklep, s čimer je bil tožničin tožbeni zahtevek zavrnjen, tožencu pa je bila dolžna povrniti tudi stroške pravdnega postopka. Tožnica je zoper odločitev vložila pritožbi, pri čemer se je pritožba z dne 22. 8. 2016 štela za umaknjeno, zaradi česar je bil postopek s sklepom št. II P 550/2015 z dne 14. 12. 2016 ustavljen, pritožba z dne 3. 10. 2016 pa je bila zavržena. Glede na to organ za brezplačno pravno pomoč ocenjuje, da je tožničina prošnja nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari, zato jo je zavrnil kot neutemeljeno v skladu z določilom 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2Tožnica se s takšno odločitvijo ni strinjala, zato je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da organ za brezplačno pravno pomoč ni preveril ničesar, kar se tiče materialnega stanja, zato meni, da je odločitev v nasprotju z zakoni, ki dovoljujejo brezplačno pravno pomoč. Postopek je bil res morda končan, prav zato ker ni dobila brezplačne pravne pomoči, meni pa, da je njena tožba v upravnem sporu upravičena, saj obstajajo vsi razlogi za odobritev brezplačne pravne pomoči. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4Tožba ni utemeljena.

5Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

6Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč zgoraj navedena določila pravilno uporabil in ugotovil, da tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, saj je glede na to, da je bilo v zadevi, za katero želi dodelitev brezplačne pravne pomoči, že pravnomočno odločeno, nerazumna (prvi odstavek 24. člena ZBPP). V tožbi tožnica navaja, da pri odločitvi niso bile preverjene njene premoženjske razmere, zatrjuje pa tudi nepravilno uporabo materialnega prava, ko meni, da je odločitev v nasprotju s predpisi. Temu sodišče ne pritrjuje. Brezplačno pravno pomoč je mogoče dodeliti, če so kumulativno izpolnjeni zgoraj navedeni zakonski pogoji, to pa pomeni, da je treba razen subjektivnih pogojev - premoženjskega stanja upoštevati tudi tako imenovane objektivne pogoje, ki jih določa zgoraj citirani 24. člen ZBPP. Kot je bilo ugotovljeno v postopku, je zadeva, za katero želi tožnica doseči odobritev brezplačne pravne pomoči, že pravnomočno zaključena, zato se sodišče strinja z organom brezplačne pravne pomoči, da je zadeva nerazumna, saj nadaljevanje tega postopka ni več mogoče. Ker ta pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjen, pa se organu za brezplačno pravno pomoč z vprašanjem ali tožničine premoženjske razmere dopuščajo dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni bilo treba ukvarjati, saj morata biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjena oba pogoja hkrati. Kakšnih drugih okoliščin, ki bi upravičevale odobritev brezplačne pravne pomoči, pa tožnica ne navaja.

7Tožnica torej tudi s tožbenimi navedbami pravilnosti takšne odločitve ne more izpodbiti. Razen premoženjskih razmer je treba pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči upoštevati tudi druge pogoje določene z zakonom, ki jih opredeljuje 24. člen ZBPP. Ti pa po zgoraj obrazloženem v predmetni zadevi niso izpolnjeni.

8Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).