VSL sklep II Ip 4018/2014

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upniku naložilo, da je dolžan v roku 8 od prejema tega sklepa plačati varščino v višini 550,00 EUR.

2Upnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep v celoti razveljavi ter dolžniku ali izvršitelju naloži pritožbene stroške.

3Pritožba je utemeljena.

4Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da pri sprejemu izpodbijane odločitve ni bilo ustrezno upoštevano, da je v zahtevi za odločitev o varščini za plačilo dela in stroškov izvršitelja sodišče izrecno opozoril na dejstvo, da je isti izvršitelj v drugih izvršilnih zadevah pri dolžniku že zarubil vse rubljive premičnine in da je sam predlagal pridružitev predmetne izvršbe navedenim izvršilnim zadevam.

5Glede na določbo prvega odstavka 91. člena ZIZ in določbo prvega odstavka 83. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja namreč izvršitelj v primeru, ko so določene dolžnikove stvari že zarubljene, ne opravi novega rubeža in nove cenitve teh stvari, temveč v rubežnem zapisniku le zaznamuje podatke iz poznejšega sklepa o izvršbi in svojo ugotovitev, ali zarubljene stvari zadoščajo za poplačilo še drugih terjatev. V primeru ugotovitve, da zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo druge terjatve, dolžnik pa razpolaga še z drugimi stvarmi, ki so lahko predmet izvršbe, izvršitelj takoj razpiše rubež in zarubi še toliko stvari, da bodo zadoščale za poplačilo drugih terjatev (drugi odstavek 91. člena ZIZ). Upoštevaje navedeno torej v primeru več izvršb na premičnine istega dolžnika praviloma ni opravljenih več samostojnih rubežev, kajti iste premičnine ne morejo biti zarubljene večkrat, temveč izvršitelj o dodatnih rubežih napravi le zaznamek. Temu sledi tudi Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Pravilnik o tarifi), ki predvideva plačilo za zaznambo rubeža v rubežnem zapisniku (5. alineja Tar. št. 2 Pravilnika o tarifi), to pa je bistveno nižje od plačila za opravo rubeža (Tar. št. 1 Pravilnika o tarifi).

6Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni namenilo posebne pozornosti upnikovemu izrecnemu opozorilu glede že opravljenega rubeža na dolžnikove premičnine v drugih izvršilnih zadevah in glede predloga za pridružitev predmetne izvršbe navedenim zadevam, saj je štelo za pravno odločilni okoliščini, da v predmetnem izvršilnem postopku rubež premičnin še ni bil opravljen in da je upnik v predlogu za izvršbo predlagal rubež in cenitev dolžnikovih premičnih stvari, ki se nahajajo na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje (ne pa zgolj rubež že zarubljenih premičnin). Vendar pa je materialnopravno zmotno pravno razlogovanje, ki temelji na izhodišču, da izvršitelj opravi rubež za vsako izvršilno zadevo samostojno (posebej), glede na določbo drugega odstavka 291. člena ZIZ o obligatorni združitvi izvršilnih zadev zoper istega dolžnika (kar je v predlogu za izvršbo predlagal tudi upnik), glede na določbo drugega odstavka 87. člena ZIZ o vrstnem redu pridobitve zastavne pravice ter glede na že omenjeni določbi 91. člena ZIZ in drugega odstavka 83. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. Osnovna predpostavka za določitev varščine za posamezno izvršilno dejanje je ugotovitev, da bo to izvršilno dejanje sploh potrebno, pri določitvi varščine pa je treba tudi upoštevati, da bo isto izvršilno dejanje opravljeno v več različnih izvršilnih zadevah (prim. drugi odstavek tar. št. 4 Pravilnika o tarifi). Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo navedenih izhodišč, v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo vseh pravno pomembnih dejstev, od katerih je odvisna utemeljenost upnikovih opozoril glede nepotrebne določitve varščine oz. določitve varščine v previsokem znesku (kot npr., ali je bil dejansko opravljen rubež dolžnikovih premičnin v drugih izvršilnih zadevah, ali so te premičnine še vedno zarubljene, ali zarubljene premičnine zadoščajo tudi za poplačilo upnika v predmetnem izvršilnem postopku oz. ali dolžnik razpolaga še z drugimi premičninami, ki so lahko predmet izvršbe).

7Sicer pa višje sodišče ugotavlja, da iz do sedaj znanih okoliščin primera sploh ni nedvoumno razvidno, da je izvršitelj pri določitvi varščine upošteval plačilo za opravo rubeža. Niti iz izvršiteljevega poziva upniku za plačilo varščine (poziv z dne 9. 7. 2014) niti iz izvršiteljevega predloga, da o upnikovi zahtevi za odločitev o varščini odloči sodišče (predlog z dne 19. 8. 2014), namreč ni razvidno, plačilo za katero izvršilno dejanje (rubež ali javno dražbo), katere stroške ter v kolikšni konkretni višini je izvršitelj sploh upošteval pri določitvi varščine v znesku 550,00 EUR. Potrebnosti določene varščine in primernosti njene višine tako v konkretnem primeru ni mogoče preizkusiti tudi iz tega razloga.

8Glede na navedeno je višje sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9V novem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi, katere postavke in v kolikšni višini je izvršitelj dejansko upošteval pri določitvi varščine, ter se nato ponovno opredeli do vseh upnikovih navedb v zahtevi za odločitev o varščini za plačilo dela in stroškov izvršitelja.

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.