VSRS Sklep X Ips 52/2017

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeče stranke same trpijo svoje stroške revizijskega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožnikov (v nadaljevanju revidenti) zoper toženkina sklep in odločbo št. 12007-38/2014/16 z dne 21. 7. 2015, s katerima je ta združila pritožbene postopke revidentov zoper odločbo Centra za socialno delo Vrhnika št. 1221-49/2014-09/1 z dne 20. 1. 2015 v en postopek in pritožbe zavrgla. Revidenti so sami vložili vlogo, za katero so po pozivu sodišča prve stopnje navedli, da naj se šteje kot revizija. V vlogi navajajo razloge, zaradi katerih menijo, da je izpodbijana sodba napačna.

2Revizija ni dovoljena.

3Revidenti, ki se zastopajo sami, reviziji niso predložili dokazil, da imajo opravljen pravniški državni izpit.

4V upravnem sporu se sodno varstvo pravic in pravnih koristi zagotavlja na način in po postopku, ki ga določa ZUS-1. Po drugem odstavka 22. člena tega zakona lahko stranka dejanja v postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Po četrtem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. Po 367. č členu ZPP se revizija zavrže, če ji ni priložen dokaz, da ima stranka, ki se zastopa sama, opravljen tak izpit. Formalna zahteva po predložitvi dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu je posledica instituta obveznega zastopanja po pravnem strokovnjaku kot strokovno usposobljenem pooblaščencu.

5Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 367. č člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.