VSL sklep II Cpg 1165/2016

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 93813/2015 z dne 11. 8. 2015 razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka sklepa in se tožbeni zahtevek zavrne (I. točka izreka) ter da je tožeča stranka v roku 8 dni od prejema (te) sodbe dolžna povrniti toženi stranki 395,61 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila (II. točka izreka).

2Zoper citirano sodbo je tožeča stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava (tj. pritožbenega razloga po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku,(1) v nadaljevanju ZPP) vložila pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3Na pravilno vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4Obravnavani spor je gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). O pritožbi je zato na podlagi določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

5Pritožba je utemeljena.

6Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru ugotovilo naslednja, med pravdnima strankama nesporna, dejstva:

- tožeča stranka je v stanovanje tožene stranke v vtoževanem obdobju (med 30. 9. 2008 in 30. 11. 2012) dobavljala toplotno energijo;

- tožena stranka je stanovanje oddajala najemniku, ki ni plačal ne obratovalnih stroškov (med katere spadajo stroški ogrevanja) ne izvršilnih stroškov, priznanih v postopkih zoper najemnika na plačilo teh terjatev;

- več izvršb na plačilo terjatev za dobavljeno toploto zoper najemnika je bilo neuspešnih;

- vsi sklepi o izvršbi zoper najemnika, ki so relevantni za ta postopek, so že pravnomočni.

7Poudarilo je, da je med strankama prav tako nesporno, da tožena stranka za obratovalne stroške najemnika odgovarja kot njegov subsidiarni porok in da je vložitev predlogov za izvršbo zoper najemnika pretrgalo zastaranje terjatve tudi za toženo stranko.

8Kot sporna pa je sodišče prve stopnje izpostavilo vprašanja, ali so postopki izterjave zoper najemnika že končani in je posledično pretrgano zastaranje zoper toženo stranko začelo teči oziroma ali je že poteklo.

9A teh vprašanj v nadaljevanju ni presojalo. Postavilo se je na stališče, da je v konkretnem primeru pravno nerelevanten tek zastaranja terjatve na plačilo stroškov obratovanja, za katere sicer po določilu 1. točke prvega odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika(2) (v nadaljevanju OZ) velja enoletni zastaralni rok,(3) ter razlogovalo, da je s pravnomočnostjo sklepov o izvršbi ta terjatev spremenila svojo pravno naravo in postala judikatna terjatev. In ker je v prvem (pravilno drugem) odstavku 1034. člena OZ določeno, da zastara obveznost poroka po dveh letih od zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, če je rok za zastaranje obveznosti glavnega dolžnika daljši od dveh let (razen če porok odgovarja solidarno z dolžnikom), je sodišče prve stopnje zaključilo, da so v konkretnem primeru zastarale vse judikatne terjatve, ki so bile pravnomočno ugotovljene pred 11. 8. 2013, kar je dve leti pred vloženim predlogom za izvršbo v tem postopku. Presodilo je torej, da je zastarala celotna v tem postopku uveljavljana terjatev.

10Pritožnica po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljeno graja, da zaključek, da zastaralni rok, ki je bil pretrgan, začne znova teči od pravnomočnosti sklepov o izvršbi, v materialnem pravu nima podlage.

11Tretji odstavek 1034. člena OZ(4) določa, da pretrganje zastaranja zoper glavnega dolžnika (najemnika) z dejanjem upnika pred sodiščem (v obravnavanem primeru je do pretrganja zastaranja zoper glavnega dolžnika prišlo na podlagi določila 365. člena OZ z vložitvijo vsakega posameznega izvršilnega predloga) učinkuje tudi nasproti poroku (toženi stranki). Odgovor na vprašanje, kdaj začne po pretrganju zastaranje znova teči, pa dajejo splošna pravila OZ o zastaranju. V obravnavanem primeru se je torej potrebno opreti na te.

12Po petem odstavku 369. člena OZ začne v primeru, ko je bilo zastaranje pretrgano s predlogom za prisilno izvršbo, zastaranje znova teči od dneva, ko je ta postopek končan. Pravnomočen sklep o izvršbi pa - kot pravilno opozarja pritožnica - ne pomeni zaključka izvršilnega postopka. Ne zanima nas torej, kdaj so postali pravnomočni sklepi o dovolitvi izvršbe, temveč odgovor na vprašanje, ali in kdaj so bili končani izvršilni postopki. To so namreč (skladno s predhodno obrazloženim) odločilna dejstva obravnavanega spora. Odločitev o zastaranju terjatve tožeče stranke, ki temelji na zmotnem stališču, da je zastaralni rok po pretrganju začel ponovno teči po pravnomočnosti sklepov o izvršbi, je zato nepravilna.

13Navedeno pomeni, da sodišče prve stopnje v predmetni zadevi pravno relevantnih dejstev ni ugotavljalo. Pritožbi tožeče stranke je bilo zato potrebno ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Pritožbeno sodišče namreč ocenjuje, da bi z dopolnjevanjem postopka prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe.

14V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje tako moralo najprej ugotoviti, do kdaj je bilo zastaranje pretrgano (tožeča stranka sicer zatrjuje, da je še vedno, saj so vsi štirje izvršilni postopki zoper najemnika še vedno v teku oziroma da bodo formalno ustavljeni dne 28. 5. 2015, ko je bil začet postopek osebnega stečaja nad najemnikom) in nato ponovno odločiti o zadevi. Pri tem pa bo poleg že navedene materialnopravne podlage moralo upoštevati tudi tretji odstavek 1017. člena OZ. Pritožbeno sodišče namreč (enako kot pritožnica) ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da tožena stranka odgovarja le za obratovalne stroške. Odgovarja tudi za vse s temi stroški v zvezi nastale stroške, to pa so nedvomno tudi stroški opominjanja zaradi nepravočasno plačanih obratovalnih stroškov in stroški neuspešne izvršbe zoper njenega najemnika.

15Sodišče prve stopnje pa je pravilno zaključilo, da tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen na odškodninski podlagi, saj tožeča stranka ni zadosti konkretizirala trditev o protipravnosti ravnanja tožene stranke in nastali škodi. Povsem pavšalno je trdila, da v kolikor bi tožena stranka najemniku pogodbo odpovedala, obravnavani obratovalni stroški ne bi nastali oziroma „vsaj ne bi nastali v takšni višini, kakršni so“.

16Zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi izrek o stroških postopka (tj. II. točko izreka izpodbijane sodbe). Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US.

Op. št. (2): Uradni list RS, št. 97/07 - uradno prečiščeno besedilo in 64/16 - odl. US.

Op. št. (3): (1) V enem letu zastarajo:

1terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva ...

(2) Zastaranje začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo.

(3) Zastaranje teče, čeprav se dobave ali storitve nadaljujejo.

Op. št. (4): Ki po presoji pritožbenega sodišča nikakor ni nezdružljiv z drugim odstavkom istega člena!