VSM sklep III Cp 258/2017

I. Pritožbi z dopolnitvijo se delno ugodi in se izpodbijani sklep v odločbi o dodelitvi mld. G.G.B. (prvi odstavek točke II prvostopnega sklepa) spremeni tako, da sedaj glasi:

- „Začasna odredba Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 658/2013 z dne 27. 5. 2015 v točki I.A izreka v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 951/2015 z dne 24. 11. 2015 v točki III izreka - prvi odstavek, se razveljavi.

- Mladoletna G.G.B., roj. x.x.2003, se začasno, do pravnomočne rešitve obravnavane zadeve, zaupa v varstvo, vzgojo in oskrbo materi M.G.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog tožnika za izdajo začasne odredbe z dne 27. 6. 2016 z zahtevkom, da se stiki med materjo (toženko) in hčerko G. popolnoma prekinejo, pod pretnjo denarne kazni v primeru kršitve sklepa. Zavrnilo je tudi podrejeni zahtevek, da stiki med materjo in G. ne potekajo do 31. 8. 2016, nato pa potekajo pred CSD M. pod nadzorom od 1. 9. 2016 dalje, pod pretnjo denarne kazni v primeru kršitve sklepa sodišča (točka I izreka). Pod točko II izreka je prvostopno sodišče zavrnilo predlog toženke za izdajo začasne odredbe z dne 4. 7. 2016 z zahtevkom, da se hčerka pravdnih strank G.G.B., do pravnomočne rešitve obravnavane zadeve, zaupa v varstvo, vzgojo in oskrbo materi ter da se stiki med G.G.B. in očetom (tožnikom) začasno, do pravnomočne rešitve obravnavane zadeve, ne izvajajo. Pod isto točka izreka je zavrnilo zahtevek, da se tudi stiki med hčerko pravdnih strank N.G.B., roj. x.x.2006, in tožnikom začasno, do pravnomočne rešitve obravnavane zadeve, ne izvajajo.

2Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija tožena stranka v točki II izreka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V pritožbi izpostavlja, da prvostopno sodišče prihaja v protispisnost, saj po eni strani zatrjuje, da so po izdani začasni odredbi nastale nove okoliščine (sodišče ugotavlja, da hčerka pravdnih strank G.G.B.. od meseca junija 2016 dalje živi pri materi in ne želi več živeti pri očetu), po drugi strani pa zaključuje, da ni razlogov za predodelitev hčerke G.G.B. materi. Protispisen je tudi zaključek prvostopnega sodišča, da mati manipulira s hčerko G.G.B.. pri njenih izjavah, da ne želi več živeti pri očetu. S takim postopanjem je prvostopno sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki in 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V tej smeri je nadalje prvostopno sodišče tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker na podlagi UZ CSD M. z dne 24. 6. 2016, zapisnika izvršiteljice B.H.Z. z dne 24. 6. 2016, izjave G.G.B. sodnici dne 24. 6. 2016, zdravstvene evidence za G. z dne 13. 6. 2016, pisma, ki ga je G. poslala sodnici dne 28. 5. 2016 ter ostalih okoliščin, nedvomno izhaja, da G.G.B. želi živeti pri materi, ne pa pri očetu, kar je tudi sama izjavila.

- Glede na konflikten odnos očeta do hčera in do njihove matere, je potrebno tudi izdati začasno odredbo v smeri začasne prepovedi stikov G.G.B. in N.G.B. z očetom, kar pritožba obširno utemeljuje zlasti z izjavami otrok, da ne želita živeti pri očetu in z njim imeti stikov.

- V dopolnitvi pritožbe priglaša pritožbene stroške.

3Tožeča stranka ni vložila pritožbe zoper prvostopni sklep in tudi ni vložila odgovora na pritožbo.

4Zadeva je bila pritožbenemu sodišču predložena v pristojno odločanje dne 9. 3. 2017.

5Pritožba tožene stranke je delno utemeljena.

- O dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo:

6S sodno odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 658/2013 z dne 27. 5. 2015 v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Mariboru III Cp 951/2015 z dne 24. 11. 2015 je z začasno odredbo pravnomočno odločeno, da se hči pravdnih strank G.G.B., roj. x.x.2003, začasno, do pravnomočne rešitve zadeve, zaupa v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu, hči pravdnih strank N.G.B., roj. x.x.2006 v M. pa se začasno, do pravnomočne rešitve zadeve zaupa v varstvo, vzgojo in oskrbo materi. Z navedeno sodno odločbo so tudi določeni stiki med G.G.B. in materjo, stiki med očetom in N. G.B. pa so določeni tako, da potekajo vsako sredo od 15. 7. 2015 dalje, v prostorih CSD M. pod nadzorom strokovnega delavca CSD M. od 15.00 ure dalje, ko mati N. pripelje na CSD M. do 16.30 ure, ko se mati vrne po N.G.B.. Pri stikih očeta z N.G.B. je zraven strokovnega delavca lahko prisotna tudi sestra G.G.B..

7Namen regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih, izdanih po določbi prvega odstavka 411. člena ZPP, ob pogojih Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) za zavarovanje nedenarne terjatve je, da se z njimi začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnosti sodbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je omejena le na nujne izjemne primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težke nepopravljive škode ali nasilja. Le v primeru, če predlagatelj izkaže, da je položaj otroka tako ogrožen, da je nujno, da se vprašanje zaupanja v vzgojo in varstvo uredi še pred izvedbo dokaznega postopka in pred meritorno odločitvijo sodišča s sodbo, bo sodišče ob upoštevanju znižanega dokaznega standarda (zadostuje verjetnost) izdalo začasno odredbo o vzgoji in varstvu. Odločitev o takem sredstvu zavarovanja lahko torej legitimira le akutno ogrožena otrokova korist.

8Izhajajoč iz navedenih materialnopravnih izhodišč je bila v predmetni zadevi že izdana začasna odredba, s katero je bila hči pravdnih strank G. dodeljena v varstvo in vzgojo očetu. Spremembo že sprejete ocene o nujnosti začasne dodelitve G.G.B. v varstvo in vzgojo očetu lahko spremeni naknaden izjemen dogodek, ki opravičuje nujnost predodelitve otroka od očeta k materi. Po presoji pritožbenega sodišča se je tak dogodek v obravnavani zadevi uresničil s tem, ko je G. (ta je sedaj v 14. letu starosti) odšla od očeta v mesecu juniju 2016 živet k materi, od koder ni želela več k očetu. To okoliščino vsaj s stopnjo verjetnosti izkazujejo izjave G., dane sodnici, sodni izvršiteljici in socialni delavki ob neuspešnem poskusu prisilne izvršbe dne 24. 6. 2016 ter dejstvo, da od meseca junija 2016 dalje G. živi pri materi. Zraven tega je G.G.B. v razgovoru s socialno delavko M.M. (l. št. 1572) izjavila, da želi živeti pri materi. Iz mnenja CSD M. (to je sicer bilo pridobljeno 13. 1. 2017) pa izhaja, da je v korist otroka G.G.B., da ostane pri materi. Ob takšnem stanju zadeve, ko otrok v 14. letu starosti dejansko živi pri materi in izraža voljo, da želi živeti pri materi, je v nasprotju s koristjo otroka vztrajati pri dodelitvi otroka očetu na podlagi že izdane začasne odredbe. Morebitna izvršitev takšne odredbe bi v danem primeru bil v nasprotju s koristjo otroka.

9Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče že izdano začasno odredbo glede dodelitve G. očetu razveljavilo in odločilo, kot je razvidno pod točko I izreka tega sklepa, torej otroka predodelilo v varstvo in vzgojo materi.

- O stikih očeta z otrokoma:

10Ob taki presoji pritožbeno sodišče ni sledilo pritožbenim izvajanjem, da se prepovedo stiki med G. in očetom, ker iz podatkov spisa ne izhaja, da bi stiki med očetom in hčerko G. predstavljali ogroženost otroka. Nasprotno, iz vseh strokovnih poročil CSD (tudi iz zadnjega poročila z dne 13. 1. 2016, l. št. 1591) izhaja, da pa je potrebno zaradi koristi otroka ohraniti stike med očetom in hčerko. V zvezi z že določenimi stiki očeta s hčerko N.G.B., roj. x.x.2006, pa tudi ni razlogov za spremembo že pravnomočne začasne odredbe glede stikov med očetom in hčerko. Ti stiki so namreč določeni le enkrat na teden in to vsako sredo v prostorih CSD M. pod nadzorom strokovnega delavca. Stiki otroka z očetom pod nadzorom strokovnega delavca CSD pa ne predstavljajo ogrožanje otroka, česar tožena stranka s predlagano začasno odredbo tudi ni izkazala. Do drugačnega zaključka tudi ne privede sklicevanje pritožbe, da N.G.B. povsem odvrača stike z očetom, ker iz podatkov spisa (mnenja CSD M., tudi zadnje mnenje z dne 13. 1. 2017) izhaja, da so tudi stiki N. z očetom dolgoročno v korist otroka. Zraven tega pa v obravnavani zadevi ni prezreti, da oče s hčerama dejansko ne izvaja stikov, predvsem zaradi ravnanja njune matere (tako iz podatkov spisa), kar pa ni v korist otrok.

11Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP.

12O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.