VSL sodba I Cp 2176/2016

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo,

1) da sklep o izvršbi opr. št. VL 77166/2015 z dne 29. 6. 2015 ostane v 1. odstavku izreka v veljavi za 2.638,51 EUR, zakonske zamudne obresti od zneska 2.543,43 EUR od dne 23. 6. 2015 do plačila in za zakonske zamudne obresti od zneska 95,08 EUR od dne 29. 6. 2015 do plačila in v 3. odstavku izreka glede izvršilnih stroškov v znesku 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 3. 7. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka),

2) da se v preostalem delu sklep o izvršbi opr. št. VL 77166/2015 z dne 29. 6. 2015 v 1. in 3. odstavku izreka razveljavi in se v tem obsegu tožbeni zahtevek zavrne (II. točka izreka),

3) da se ugotovi, da terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 2.061,79 EUR ne obstoji (III. točka izreka),

4) da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 298,79 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (IV. točka izreka).

2Tožnica se pritožuje zoper II. točko izreka iz razloga napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sklicuje se na VII.3.2. točko Splošnih pogojev pogodbe o finančnem leasingu št. FL.13 (v nadaljevanju Splošni pogoji). S podpisom Pogodbe o finančnem leasingu št. ... je toženec potrdil, da je Splošne pogoje prejel, prebral in razumel. Toženec ji je dolžan povrniti manipulativne stroške, ki nastanejo v primeru leasingojemalčeve kršitve pogodbenih obveznosti. Podatki o manipulativnih stroških so bili objavljeni v njenih poslovnih prostorih na vidnem mestu in tožencu niso bili prikrivani. Tožnica je dajalka potrošniških kreditov na podlagi Zakon o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK-1). Seznanitev toženca z manipulativnimi stroški je bila ustrezna, saj je način tožničinega poslovanja skladen z zakonsko ureditvijo ponujanja potrošniških kreditov. Manipulativni stroški predstavljajo vnaprej dogovorjen strošek internih služb. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe.

3Toženec ni odgovoril na tožničino pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnica (leasingodajalka) zahteva od toženca (leasingojemelac) plačilo terjatve na podlagi Pogodbe o finančnem leasingu (v nadaljevanju Pogodba). Pogodbo je odpovedala zaradi toženčeve kršitve pogodbenih obveznosti. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na toženčevo obveznost plačila manipulativnih stroškov. V pritožbenem postopku je sporno še vprašanje, ali je toženec zavezan tožnici poravnati tudi manipulativne stroške, ki so nastali po prenehanju Pogodbe zaradi njegove kršitve pogodbenih obveznosti.

6V skladu s VII.3.2. je leasingojemalec dolžan ob predčasnem prenehanju pogodbe takoj vrniti predmet leasinga leasingodajalcu v kraju, ki ga določi leasingodajalec. Če leasingojemalec predmeta leasinga ne vrne sam, vnaprej pooblašča leasingodajalca za odvzem predmeta leasinga in se obvezuje, da mu bo poravnal vse stroške v zvezi z odvzemom in ponovno prodajo predmeta leasinga, kot so stroški pooblaščencev, stroški cenitve, stroški popravil in servisiranja, stroški duplikatov, stroški hrambe, transporta, nalaganja, stroški posredovanja pri prodaji odvzetega predmeta, ter vse ostale stroške, vključno z obračunanimi manipulativnimi stroški oziroma pribitkom, skladno z veljavnim cenikom leasingodajalca, ki je obešen na vidnem mestu v poslovnih prostorih leasingodajalca.

7V izpodbijani sodbe je ugotovljeno, da je tožnica v skladu s VII.3.2. točko Splošnih pogojev zaračunala tožencu 20 % manipulativnih stroškov iz vhodnih faktur v prilogah A 13 - A 16. Stališče izpodbijane sodbe je, da je zaračunanje fiksnega odstotka v višini 20 % vrednosti računa zunanjega izvajalca za potrošnika pretirano strogo in da je VII.3.2. točka Splošnih pogojev, ki se nanaša na plačilo manipulativnih stroškov v skladu z veljavnim cenikom leasingodajalca, ki je obešen v njegovih poslovnih prostorih na vidnem mestu, nična. To stališče je utemeljilo z argumentom, da leasingojemalec ne ve, kakšne manipulativne stroške bo moral plačati v primeru prekinitve pogodbe, saj so ti stroški vezani na vsakokratni veljavni cenik, ki je v celoti v domeni leasingodajalca. Iz Splošnih pogojev pa tudi ni mogoče razbrati, kaj ti stroški dejansko predstavljajo. Takšni Splošni pogoji omogočajo tožnici, da zaračunava različne in nesorazmerno visoke zneske za enaka opravila.

8Pritožbeni očitek o zmotnosti navedenega stališča ni utemeljen. Tožnica zmotno meni, da je bil toženec ob sklenitvi Pogodbe na ustrezen način seznanjen z višino manipulativnih stroškov v primeru kršitve pogodbenih obveznosti. Pritožbeno sklicevanje na dejstvo, da ima tožnica položaj dajalke potrošniških kreditov na podlagi ZPotK-1, je preveč splošno, da bi moglo vplivati na drugačen materialnopravni zaključek.(1) V konkretnem primeru je za presojo ničnosti Splošnih pogojev bistveno, da višina manipulativnih stroškov ni določena (in ne določljivo opredeljena) niti v Pogodbi niti v Splošnih pogojih. Obešen cenik na vidnem mestu v poslovnih prostorih leasingodajalca potrošniku ne zagotavlja, da se pred sklenitvijo pogodbe seznani s svojimi pogodbenimi obveznostmi v primeru kršitve pogodbe. Tožnica bi morala v skladu s 4. odstavkom 10. člena ZPotK-1 višino manipulativnih stroškov opredeliti bodisi v Pogodbi bodisi v Splošnih pogojih. Ker je toženčeva obveznost iz VII.3.2. točke Splošnih pogojev, da plača manipulativne stroške v skladu z veljavnim cenikom leasingodajalca, ki je obešen na vidnem mestu v njegovih poslovnih prostorih, v nasprotju s četrtim odstavkom 10. člena ZPotK-1 (v zvezi s prvo točko 3. člena ZPotK-1),(2) je navedeno določilo Splošnih pogojev nično.(3) Zaradi tega ni relevantno pritožbeno sklicevanje na dejstvo, da manipulativni stroški predstavljajo vnaprej dogovorjen strošek toženkinih internih služb.

9Po ugotovitvi, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni in da niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

-------------

Op. št. (1): Izdaja dovoljenja je pogojena z izpolnjevanjem kadrovskih, izobrazbenih, prostorskih, organizacijskih, tehničnih in drugih pogojev za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja (10. člen ZPotK-1), na morebitno presojo o skladnosti splošnih pogojev z zakonom, opravljeno v upravnem postopku, pa sodišče ne more biti vezano.

Op. št. (2): Določba se glasi: Potrošniku ni treba plačati stroškov, ki v pogodbi niso navedeni ali so navedeni nepopolno.

Op. št. (3): Prim. prvi odstavek 27. člen ZPotK-1, ki določa, da je nično vsako pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem zakonom in je v škodo potrošnika.