VSL sklep Cst 806/2016

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo sklepa o nepristojnosti.

2Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti slovensko sodišče ni pristojno za odločanje. Njene določbe bi bilo potrebno razlagati tako, da je središče dolžnikovih pravnih interesov posameznikovo stalno prebivališče. Presoditi bi bilo torej potrebno, na katero državo članico odkazuje uredba. Prenos sedeža dolžnikovih glavnih interesov bi moral biti resničen in temeljiti na stvarnih dejstvih. Zgolj formalna prijava začasnega prebivališča še ne more pomeniti da ima dolžnik v Sloveniji središče glavnih interesov. Dolžnik pa živi v Litvi, kjer je imel vsaj v začetku leta 2016 zaposlitev. Prekršen je tudi 3. odstavek 18. člena ZPP.

3Upnik je 12.12.2016 predložil tudi dokazni predlog k tej pritožbi (PD 64), ki pa ga višje sodišče, ker je bil vložen po preteku pritožbenega roka, ni smelo upoštevati. Vsekakor pa ga bo lahko upoštevalo sodišče prve stopnje v zvezi z odločanjem o ugovoru proti odpustu obveznosti.

4Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. V Sloveniji ima začasno prebivališče in premoženje (kolo s pomožnim motorjem Piaggio).

5Pritožba ni utemeljena.

6V zadevi se je začel postopek osebnega stečaja nad dolžnikom s sklepom z dne 27.6.2016, ki je postal pravnomočen 22.7.2016. Zoper ta sklep pritožba ni bila vložena. Razloge, ki jih uveljavlja upnik, bi moral uveljavljati že v pritožbi zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja. Pravnomočnost sklepa o začetku postopka osebnega stečaja pa veže tako stranke tega postopka (torej tako dolžnika kot vse njegove upnike) kot tudi sodišče (1. odstavek 319. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pravnomočnost sklepa o začetku postopka osebnega stečaja namreč sanira tudi morebitne napake pri izdaji tega sklepa, ki jih zunaj postopka z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi (teh sicer v postopku zaradi insolventnosti upnik niti ne more vložiti) ni mogoče sanirati. 3. odstavek 18. člena ZPP res določa, da se sodišče, če za odločitev ni pristojno sodišče Republike Slovenije, izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, kar lahko stori med postopkom. To pravilo se v postopkih zaradi insolventnosti uporablja zgolj smiselno (1. odstavek 121. člena ZFPPIPP). Za postopek osebnega stečaja pa po oceni višjega sodišča smiselna uporaba narekuje, da je to mogoče le med predhodnim postopkom zaradi insolventnosti, torej najkasneje do pravnomočnosti sklepa o začetku postopka (primerjaj 49. člen ZFPPIPP). Čim pa postane sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti pravnomočen, pa to ni več mogoče, saj pravnomočnega (končnega) sklepa, izdanega v predhodnem postopku zaradi insolventnosti, ni več mogoče razveljaviti, razen ob preizkusu tega sklepa.

7Zato razlogov, ki jih upnik uveljavlja, ne more uveljaviti s samostojnim predlogom za izdajo sklepa o nepristojnosti in tudi ne s pritožbo zoper sklep, s katerim je bil ta predlog zavrnjen. To pa ni ovira, da upnik teh razlogov ne bi mogel uveljavljati v postopku ugovora proti odpustu obveznosti – iz njegovih navedb namreč izhaja, da meni, da dolžnik zlorablja ta postopek. Zaenkrat se višje sodišče s temi razlogi ne more in ne sme ukvarjati.

8Postopek osebnega stečaja je bil tako pravnomočno začet. Ob tem dejstvu pa sodišču Republike Slovenije ni mogoče odreči pristojnosti za odločitev o začetku postopka odpusta obveznosti, ki se izvede znotraj (tekočega) postopka osebnega stečaja (2. odstavek 397. člena ZFPPIPP). Ali bo tak sklep priznan tudi v drugih članicah EU ali pa bo uveljavljen pridržek iz 3. člena Uredbe Sveta (EU) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti, pa presega možnosti presoje pravilnosti izpodbijanega sklepa. Pristojnost glede odpusta obveznost je, kot je bilo že zgoraj navedeno, vezana le na izdani sklep o začetku postopka osebnega stečaja, ki je že pravnomočen.

9Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.