VSL sklep Ndp 7/95

Pritožbe z dne 14.9.1994, 6.12.1994, 25.1.1995, 31.3.1995, 15.5.1995 in 13.7.1995 se zavržejo.

Predlagatelj je dne 14.2.1994 predlagal sodno varstvo zaradi nezakonitega dejanja. Ker vloga ni bila niti razumljiva, niti popolna, je sodišče prve stopnje dne 17.2.1994 pod opr. št. Nd 1/94-2 vlogo vrnilo v popravo in določilo 15 dnevni rok. Predlagatelju je bil sklep vročen 21.2.1994, toda nanj je odgovoril šele 9.3.1994, torej po preteku sodno določenega roka, poleg tega pa vloga spet ni bila razumljiva, ker ni bila napisana oz. prevedena v slovenski jezik in ni vsebovala vsega, kar je potrebno, da bi se lahko obravnavala.

Zato jo je prvostopenjsko sodišče dne 26.4.1994 pod opr. št. Nd 1/94-4 zavrglo. Proti temu sklepu, ki je bil predlagatelju vročen dne 9.5.1994, se je 16.5.1995 ponovno pritožil. Tako je sodišče prve stopnje dne 10.6.1994 pod opr. št. Nd 1/94-8 s sklepom zavrglo pritožbo kot prepozno in sklep vročilo predlagatelju dne 17.6.1994. Proti sklepu o zavrženju pritožbe je predlagatelj vložil več pritožb in sicer 14.9.1994, 6.12.1994, 25.1.1995, 31.3.1995, 15.5.1995 in 13.7.1995. Vse vloge (razen zadnjih dveh) so napisane izključno v tujem jeziku, iz vlog z dne 15.5.1995 in 13.7.1995 pa je mogoče razbrati, da predlagatelj uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve postopkovnih določil in navaja, da je sodišče prve stopnje odločalo v zadevi, za katero je pristojno višje sodišče. Po dveh odstavkih, napisanih v tujem jeziku, na koncu predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani razveljavi sklepa Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani oz. sedaj Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št.

Nd 1/94 z dne 26.4.1995 in 9.2.1995 o zavrženju pritožbe.

Pritožbe so prepozne.

Po določilu 74. člena Zakona o upravnih sporih (v nadaljevanju: ZUS) je treba pritožbo vložiti v treh dneh po vročitvi stranki. Iz podatkov v spisu na str. 24 izhaja, da je predlagatelj dne 17.6.1994 osebno prejel sklep takratnega Temeljnega sodišče v Ljubljani, enote v Ljubljani z dne 10.6.1994, s katerim je bila zavržena njegova pritožba, in da je bila pravnomočnost tega sklepa potrjena 20.6.1994. Ne glede na to, da je sodišče prve stopnje kasneje izdajalo sklepe, s katerimi je od predlagatelja zahtevalo, da je vloga razumljiva, so vsa njegova pisanja vložena po izteku roka za pritožbo. Ker so torej predlagateljeve pritožbe ne glede na jezik in vsebino prepozne, jih je po določilu tretjega odstavka 51. člena ZUS zavrglo sodišče, ki je pristojno za odločanje o pritožbi. Zavrglo je vse pritožbe, saj naš pravni red omogoča pravico do pritožbe kot redno pravno sredstvo, vendar samo enkrat v isti zadevi in to do dneva pravnomočnosti odločbe.

Sodišče druge stopnje je pri svojem odločanju uporabilo določila ZUS (Ur.l. SFRJ št. 4/77, 60/77 in RS št. 55/92), kolikor ta zakon nima ustreznih določb, pa po pooblastilu iz 6o. člena tega zakona še Zakon o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92).

Navedena določila je uporabilo na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I), v zvezi s 1. členom Ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 33/91-I do 45/I/94).