VSL sklep V Kp 83071/2010

Pritožba obtoženčevega zagovornika se zavrne kot neutemeljena.

1Okrožno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom iz kazenskega spisa Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. II K 83071/2010 izločilo listine, ki se v spisu ne smejo nahajati oziroma se sodna odločba na takšno listino ne sme opirati in sicer: uradni zaznamek o zbranih obvestilih od A. A. z dne 15. 6. 2009 na red. št. 63 (list. št. 159 do 160) spisa, zapisnik o zaslišanju priče B. B. z dne 27. 3. 2013 na red. št. 112 (list. št. 253 do 255) spisa, zapisnika o zaslišanju B. B. z dne 27. 3. 2014 in z dne 27. 3. 2013 na red. št. 169 (list. št. 654 do 659) pridruženega spisa II K 4435/2011 in zapisnik o zaslišanju priče A. A. z dne 25. 4. 2014 na red. št. 171 (list. št. 666 do 668), pridruženega spisa II K 4435/2011. Odločilo je še, da se bodo vsi navedeni dokazi po pravnomočnosti sklepa zaprli v poseben ovitek in hranili ločeno pri preiskovalnem sodniku.

2Zoper sklep se je pritožil zagovornik obtoženega C. C. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po presoji razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb zagovornika obtoženega C. C. in spisovnih podatkov, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit.

5Odločitvi prvostopenjskega sodišča glede izločitve zapisnikov o zaslišanju B. B. pritožnik nasprotuje z utemeljitvijo, da B. B. kot stečajni upravitelj in zakoniti zastopnik obtožene pravne osebe X z. o. o. - v stečaju nima procesnega položaja obtoženca in bi ga moralo sodišče še naprej obravnavati kot pričo ter zapisnikov njegovih izjav iz spisa ne bi smelo izločiti. Po njegovi oceni je položaj stečajnega upravitelja drugačen kot položaj siceršnjih zakonitih zastopnikov. Stečajni upravitelj ne odgovarja za dejanja pravne osebe, saj mora vse njegove odločitve potrditi stečajno sodišče. Stečajni upravitelj tudi nima posebnega interesa za izid kazenskega postopka, kot ga imajo sicer zakoniti zastopniki pravnih oseb.

6Navedenemu razlogovanju pritožbeno sodišče ne more pritrditi. B. B. je, kot ugotavlja tudi pritožnik, stečaji upravitelj in s tem tudi zakoniti zastopnik obtožene pravne osebe X z. o. o. - v stečaju. Na podlagi določil 245. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) namreč z začetkom stečajnega postopka prenehajo pooblastila dolžnikovih upnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje njegovih poslov. Z začetkom stečajnega postopka upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena navedenega zakona. Le-ta sicer določa, da je upravitelj organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov, vendar to velja le za postopek, ki se vodi zaradi insolventnosti oziroma v konkretnem primeru stečajni postopek. Po oceni sodišča druge stopnje tako ni podana kolizija med interesi, ki jih je stečajni upravitelj dolžan varovati v stečajnem postopku in interesi, ki jih kot zakoniti zastopnik pravne osebe zastopa v kazenskem postopku. Stečajni in kazenski postopek nimata stičnih točk in nista v medsebojni soodvisnosti. Zato teza pritožnika, da stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik nima posebnega interesa za izid kazenskega postopka, kot ga imajo sicer zakoniti zastopniki pravnih oseb, ne vzdrži kritične presoje.

7Zmotno je tudi stališče pritožnika, da zakoniti zastopnik obdolžene pravne osebe nima procesnega položaja, kot ga ima obdolženec. Nasprotno stališče prvostopenjskega sodišča, kateremu se pridružuje tudi sodišče druge stopnje ima namreč podlago v 30. členu Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD), ki določa, da v kazenskem postopku zastopa obdolženo pravno osebo zastopnik, ki je upravičen za vsa dejanja, za katera je po Zakonu o kazenskem postopku upravičen obdolženec. Po določilu prvega odstavka 32. člena ZOPOKD pa zastopnik obdolžene pravne osebe ne more biti, kdor je v isti stvari povabljen za pričo.

8Po vsem navedenem je torej sodišče prve stopnje povsem utemeljeno iz spisa izločilo predmetne zapisnike o zaslišanju B. B. kot priče v preiskavi, saj je zoper pravno osebo X, z. o. o. - v stečaju, katere stečajni upravitelj in zakoniti zastopnik je B. B., vložena obtožnica. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo zagovornika obtoženega C. C. zavrnilo kot neutemeljeno.