VSRS Sklep X Ips 445/2014

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidenta) zoper odločbo Carinske uprave Republike Slovenije, Carinskega urada Maribor, št. 4242-86/2012 z dne 3. 9. 2012, s katero je prvostopenjski carinski organ revidentu kot carinskemu zavezancu za blago: motorno vozilo za prevoz blaga z batnim motorjem z notranjim izgorevanjem na vžig s kompresijo, tarifne oznake 8704 22 99 kombinirane nomenklature in Taric kode 00 z 22 % carinsko stopnjo in 20 % davkom na dodano vrednost (DDV) v vrednosti 7.563,02 EUR ter priklopnik za prevoz blaga znamke Krone, tarifne oznake 8716 39 80 kombinirane nomenklature in Taric kode 00 z 2,7 % carinsko stopnjo in 20 % DDV v vrednosti 3.193,26 EUR določil uvozne in druge dajatve, in sicer carino v višini 1.750,08 EUR, DDV v višini 2.501,28 EUR ter obresti v višini 14,44 EUR, kar znaša skupaj 4.265,80 EUR. Drugostopni organ je pritožbo z odločbo, št. DT 498-1-802/2012 z dne 26. 7. 2013, kot neutemeljeno zavrnil.

2Zoper sodbo sodišča prve stopnje vlaga revident revizijo in se glede dovoljenosti sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi ter spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da tožbenemu zahtevku revidenta ugodi, toženi stranki pa naloži povrnitev revizijskih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Tožena stranka predlaga, da se revizija zavrne kot neutemeljena.

4Revizija ni dovoljena.

5Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zahteve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev ali če v sodni praksi o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo.

7Carinski dolg je v obravnavanem primeru nastal zaradi neizpolnjevanja pogojev carinskega postopka začasnega uvoza cestno prometnih sredstev, v katerega je bilo vozilo dano. Voznik revidenta je 18. 5. 2012 na carinski izpostavi Zavrč vstopil na območje Evropske skupnosti, opravil prevoz blaga iz Sladkega vrha na Ptuj ter istega dne izstopil iz območja Evropske skupnosti brez blaga. Blago bi moral peljati v Veliko Britanijo, kamor ga je kasneje peljalo drugo vozilo. Po stališču sodišča prve stopnje v takih okoliščinah uvoženo cestno vozilo po 204. členu Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o uvedbi Carinskega zakonika Skupnosti (v nadaljevanju CZS) v zvezi s 718. členom Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (v nadaljevanju Izvedbena Uredba) plačila uvoznih in drugih dajatev ne more biti oproščeno. Cestno vozilo je sicer bilo ob prestopu slovensko - hrvaške meje dne 18. 5. 2012 deklarirano za postopek začasnega uvoza z oprostitvijo uvoznih dajatev, vendar pa vozilo skupaj z blagom, ki ga je tega dne natovorilo v Republiki Sloveniji, nikoli ni prestopilo zunanje meje carinskega območja Evropske skupnosti, kar je pogoj za to, da je lahko po 558. členu Izvedbene uredbe vozilo deležno oprostitve uvoznih dajatev. Revident je pogoje carinskega postopka kršil, ker je brez dovoljenja pristojnega organa opravil kabotažo, se pravi prevoz blaga na območju Republike Slovenije.

8Revident kot pomembno v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 izpostavlja pravno vprašanje: „ali je tovorno vozilo s priklopnikom, ki je v komercialni rabi, registrirano zunaj carinskega območja Evropske unije, za katero je pridobljeno potrebno dovoljenje za notranji prevoz tovora na carinskem območju EU (ki torej naklada tovor v eni državi EU z namenom, da ga prepelje v drugo državo EU), v primeru, ko prazno vstopi v carinsko območje EU, tovor naloži in ga ne prepelje do naročnika, temveč prazno izstopi iz carinskega območja EU, podvrženo plačilu carinskih in davčnih dajatev v skladu z normativno ureditvijo EU?“ V zvezi s tem navaja še, da je pritrdilni odgovor sodišča prve stopnje na navedeno vprašanje v nasprotju s Sporazumom med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o prevozu potnikov in stvari v mednarodnem cestnem prometu (Uradni list RS - MP, št. 18/93, v nadaljevanju Sporazum).

9Na navedeno vprašanje je po presoji Vrhovnega sodišča mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago določbe 558. člena Izvedbene uredbe, ki specialno ureja pogoje, pod katerimi so cestna sredstva, ki se uporabljajo v komercialne namene, oproščena plačila uvoznih dajatev, in ki v točki c) določa, da je taka oprostitev mogoča, če se „uporabljajo izključno za prevoz, ki se začne ali konča zunaj carinskega območja Skupnosti“. Pri tem tudi ni dvoma, da je s tem mišljeno, da se prevoz blaga oziroma oseb začne ali konča zunaj Skupnosti in ne to, da se vožnja vozila konča ali začne zunaj Skupnosti, kar potrjuje tudi SEU v sodbi z dne 15. 12. 2004 v zadevi Jens Christian Siig, C-272/03 (18. točka obrazložitve), na katero se je sklicevalo že sodišče prve stopnje. Odgovor na revidentovo vprašanje je tako jasen in pritrdilen, se pravi, da vozilo, ki opravi takšen prevoz, kot ga navaja revident in ki je bil dejansko tudi izveden v obravnavanem primeru, glede na 558. člen Izvedbene uredbe ni oproščeno uvoznih dajatev. Revidentova navedba, da je takšna razlaga Izvedbene uredbe v neskladju z omenjenim meddržavnim sporazumom je splošna navedba, saj ne pojasni, v čem je zatrjevano nasprotje.

10Po mnenju Vrhovnega sodišča bi revident v primeru, če bi imel veljavno dovoljenje za notranji prevoz, kakršnega je opravil, sicer pod določenimi pogoji lahko bil oproščen plačila dajatev.(1) Vendar pa kot izhaja iz dejanskega stanja zadeve, na katero je Vrhovno sodišče vezano, nesporno za prevoz med posameznima krajema na območju Republike Slovenije ni imel ustreznega posebnega dovoljenja, ki bi ga kot tuji prevoznik moral imeti po drugem odstavku 109. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu. Imel je le dovoljenje za prevoz blaga do Velike Britanije, ki pa ga ni opravil. To pomeni, da vprašanje izpolnjevanja pogojev za oprostitev s tega vidika po evropskih predpisih ne bi moglo spremeniti odločitve v obravnavani zadevi, saj revident ni zadostil pogojem za oprostitev plačila dajatev po nacionalnem zakonu in mednarodnem sporazumu (14. člen Sporazuma), ki dopolnjujeta Izvedbeno uredbo. S tem vprašanje ni pomembno v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

11Poleg navedenega Vrhovno sodišče poudarja, da je na smiselno enako vprašanje že podalo odgovor v primerljivi zadevi X Ips 330/2015 z dne 10. 12. 2015. Revizijsko sodišče tako ocenjuje, da postavljeno vprašanje - glede na jasnost določbe Izvedbene uredbe, na katero se vprašanje nanaša - ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.(2) Glede na revizijske ugovore Vrhovno sodišče še dodaja, da je zgoraj navedena pravna podlaga veljavna pravna podlaga za obravnavano zadevo, saj Uredba ES št. 450/2008 o Carinskem zakoniku skupnosti (Modernizirani carinskih zakonik), ki jo navaja revident, v času uvoza ni veljala oziroma zgoraj navedenega CZS in Izvedbene uredbe ni razveljavila.(3)

12Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. V zvezi s tem pogojem za dovoljenost revizije revident navaja, da je v carinskem postopku izgubil svoje tovorno vozilo, s katerim je opravljal dejavnost prevozništva, poleg tega je bil obremenjen še z visokima denarnima kaznima zase (4000 EUR) in za svojega zaposlenega delavca (2.000,00 EUR) (globi zaradi prekrška nedovoljene kabotaže) ter s plačilom uvoznih in drugih dajatev (4.665,80 EUR) in stroškov zaplembe in prodaje vozil (6.064,72 EUR). Vse to bistveno presega višino kupnine za zaseženo in prodano vozilo. Z izgubo vozila je bistveno prikrajšan pri opravljanju svoje dejavnosti, saj zaseženega vozil ni mogel nadomestiti z drugim in je tako izgubil najmanj polovico svojih dohodkov.

13Posledice, na katere se sklicuje revident, v pretežnem delu niso neposredne posledice v tem upravnem sporu izpodbijane carinske odločbe. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa morajo biti zatrjevane zelo hude posledice kot razlog za dovoljenost revizije neposredna posledica akta, ki je predmet upravnega spora.(4) Da je že samo plačilo uvoznih dajatev v skupni višini 4.665,80 EUR, kar je neposredna posledica v prej navedenem smislu, zanj zelo huda posledica, pa revident ni niti zatrjeval, še manj pa izkazal.

14Ker revident ni izkazal zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

15Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Po drugem stavku c) točke 558. člena Izvedbene uredbe se popolna oprostitev uvoznih dajatev odobri za prevozna sredstva, ki se uporabljajo v notranjem prometu, kadar tako predpisujejo veljavne določbe na področju prevoza, zlasti določbe o dostopu in izvajanju.

(2) Prim. npr. zadeve X Ips 387/2009, X Ips 387/2010, X Ips 398/2011, X Ips 89/2012, X Ips 206/2012, X Ips 408/2012, X Ips 44/2013, X Ips 253/2013.

(3) Uredba (EU) št. 528/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 450/2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (Modernizirani carinski zakonik) glede datuma začetka njene uporabe.

(4) Glej npr. zadeve X Ips 24/2014, X Ips 273/2014, X Ips 60/2015.