VSL sklep II Cp 19/94

Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu sklepa o povrnitvi pravdnih stroškov (2. odst. izreka) znesek 38.400,00 SIT spremeni tako, da znaša 100.559,50 SIT.
Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 8.910,00 SIT v roku 15 dni, da ne bo potrebna prisilna izvršitev.

Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo umik tožbe (1. odst. izreka) in tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 38.400,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi (2. odst. izreka).

Proti odločitvi o pravdnih stroških se je pritožila tožena stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo tega dela sklepa in povrnitev vseh zahtevanih stroškov ali podrejeno, njegovo razveljavitev. Pojasnjuje, da tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta in da bi ga bilo treba določiti tako, da bi se upoštevala vtoževana razlika najemnine 8.600,00 DEM mesečno za obdobje enega leta. To znese 103.200 DEM ali 7,511.928,00 SIT. Glede na to je utemeljen njen zahtevek za povrnitev stroškov in ni znano, kako je sodišče prve stopnje ugotovilo drugačno vrednost spora.

Pritožba je utemeljena.

Po določilu 38. čl. Zakona o pravdnem postopku se v sporu iz najemnega razmerja za poslovne prostore vzame kot vrednost spornega predmeta enoletna najemnina, razen če gre za najem, ki je sklenjen za krajši čas. Podobno določilo je tudi v Tarifi o odvetniških storitvah, tarifa št. 14. Ker gre v danem primeru za najem, ki traja več kot leto dni, je treba torej izračunati vrednost spornega predmeta tako, da se izračuna razlika med vtoževano mesečno najemnino in tisto, ki jo plačuje tožena stranka (15.000 DEM - 6.400 DEM), ta znesek pa se pomnoži z 12. Tako znaša vtoževana najemnina letno 103.200 DEM. Na dan vložitve tožbe dne 15.9.1993 je znašal srednji tečaj Banke Slovenije po tečajni listi št. 179 za 100 DEM 7.072,5324 SIT, tako da je bila vrednost spornega predmeta 7,298.820 SIT. Če upoštevamo tedanjo vrednost točke za izračun odvetniških storitev 60,00 SIT, je treba odmerjati nagrado od najvišje vrednosti 1000 točk. Zato bi moralo sodišče prve stopnje priznati toženi stranki naslednje stroške: za posvet s stranko 40 točk, za odgovor na tožbo 1000 točk (in ne samo 400 točk) in za izjavo tožene stranke 10 točk, to je skupaj 1050 točk, kar znese 63.000,00 SIT. Temu je treba prišteti še plačilo sodne takse za odgovor na tožbo, ki znese od pravilne vrednosti spornega predmeta 37.559,50 SIT.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi tožene stranke in izpodbijani drugi odst. sklepa spremenilo tako, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki 100.559,00 SIT (3. tč. 380. čl. Zakona o pravdnem postopku).

Ker je tožena stranka s pritožbo v celoti uspela, ji mora tožeča stranka povrniti tudi pritožbene stroške (prvi odst. 154. čl. v zvezi z drugim odst. 166. čl. Zakona o pravdnem postopku). Le-te je sodišče odmerilo tako, da je upoštevalo vrednost točke po tarifi, veljavni na dan odmere, to je 65,00 SIT. Ker je priznalo zahtevanih 80 točk za pritožbo, morajo tožniki povrniti 5.200,00 SIT za pritožbo ter zahtevanih 3.600,00 SIT za sodno takso in 110,00 SIT za materialne stroške, kar znese skupaj 8.910,00 SIT.

Pri svojem odločanju je sodišče druge stopnje uporabilo določila Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ št. 4/77 - 27/90 in RS št.55/92) in Zakon o sodnih taksah (Ur. l. SRS št. 1/90 in 14/91) s sklepom o uskladitvi vrednosti točke (Ur. l. SRS št. 9/91 - 6/94) na podlagi prvega odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I), v povezavi s 1. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Ustave R Slovenije (Ur. l. RS št. 33/91-I - 45/I). Tarifa o odvetniških storitvah je objavljena v Ur.l. RS št. 10/91 - 35/94.