VSL sklep III Cp 1818/2001

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršiteljici T. K. priznalo 4.280,00 SIT izvršilnih stroškov, kar zahteva izvršiteljica več, pa je zavrnilo.

Proti sklepu se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožila izvršiteljica, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako da se izvršiteljici priznajo vsi stroški. Navaja, da mora izvršitelj narediti vse, da izterja celoten znesek, ki gre upniku po sklepu o izvršbi. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da rubež ni bil opravljen, saj je v poročilu jasno zapisano, da je bil opravljen. Upoštevati je treba, da je izvršitelj oseba z javnimi pooblastili, ki je odgovorna za opravljanje svoje službe in je dolžna ravnati v skladu z zakonom in podzakonskimi akti. Absurdno je, da sodišče prve stopnje izvršiteljici ni priznalo stroškov kilometrine, saj je v poročilu izkazano, da je bil rubež opravljen. Nikakršne potrebe ni po dodatnem strošku s kopijami zapisnika. Ni logično, da sodišče ni upoštevalo stroškov obračuna obresti. Sklicevanje na prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP je materialnopravno zgrešeno, ker izvršitelj ni stranka v postopku, pač pa oseba, ki neposredno opravlja posamezna dejanja izvršbe ali zavarovanja v skladu s 7. točko 16. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

Pritožba ni utemeljena.

Izvršilni postopek se po ZIZ deli na dve fazi: v prvi fazi se odloča o dovoljenosti izvršbe, v drugi fazi pa se izvršba dejansko opravi. Medtem ko je prva faza izvršilnega postopka pridržana sodišču, se izvršitelji v izvršilni postopek vključijo v drugi fazi, v kateri jim je v skladu s 7. členom ZIZ zaupana naloga opravljanja neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja. Tudi v fazi oprave izvršbe pa je vloga izvršiteljev omejena. V svojem ravnanju niso popolnoma samostojni, saj je glede določenih vprašanj, ki predstavljajo neposreden poseg v dolžnikove pravice ali glede katerih je treba odločiti v sporu med strankama, predvideno, da o njih odloča sodišče (prim. npr. drugi odstavek 79., četrti odstavek 80. člena, drugi odstavek 8. člena in prvi odstavek 52. člena ZIZ). Tudi o plačilu izvršitelju za opravljeno storitev odloča sodišče (4. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom - Ur. l. RS, št. 32/2000). V okviru svoje funkcije odločanja mora preizkusiti pravilnost posameznih postavk v stroškovniku. To lahko stori samo pod pogojem, da izvršitelj sodišču predloži vse listine, ki izkazujejo opravljeno storitev. Izvršitelj je v skladu s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Ur. l. RS, št. 32/99) dolžan o vsakem izvršilnem dejanju ali dejanju zavarovanja napraviti kratek zapisnik, kar vsekakor velja tudi za rubež premičnih stvari dolžnika (82. člen ZIZ). Ker izvršitelj niti na poziv sodišča prve stopnje sodišču ni predložil zapisnika o rubežu, mu te opravljene storitve ni mogoče priznati, saj ni dokazana. Enako velja glede kilometrine in obračuna obresti. Končno se v spisu ne nahaja listina, na podlagi katere bi sodišče s stopnjo prepričanja lahko sklepalo o višini stroškov, ki so nastali v zvezi z vabilom na rubež upniku. Ker je sodišče torej pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo nobene po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb postopka, je pritožbeno sodišče pritožbo izvršitelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).