UPRS sodba I U 632/2015

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila predlog za izjemno napredovanje tožnice v naziv svetnica. V obrazložitvi navaja, da pogoje za napredovanje v naziv določa Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv (Pravilnik). Pogoje za izjemno napredovanje v naziv svetnik določa Pravilnik v 12. členu in ti pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. V postopku je bilo ugotovljeno, da je imela tožnica ob vložitvi predloga za napredovanje v predmetni naziv najmanj osem let delovne dobe, da je bila pri delu nadpovprečno uspešna, da pa z opravljenim dodatnim strokovnim delom ni izkazala zahtevanega števila točk, ki so v skladu s Pravilnikom ovrednotena s tremi ali štirimi točkami, saj je od zahtevanih 38 točk izkazala 18 točk. Tudi po pozivu na dopolnitev vloge s predložitvijo dokazil tožnica vloge ni ustrezno dopolnila, zato je bilo ugotoviti, da ob vložitvi predloga za predmetno napredovanje ni izpolnjevala vseh pogojev iz 11. člena (pravilno: 12. člena) Pravilnika kumulativno, zaradi česar je bilo treba njen predlog za napredovanje zavrniti.

2Tožnica vlaga tožbo, v kateri navaja, da se z argumenti tožene stranke za nenapredovanje v naziv sicer ne strinja in tožbe tudi ne bi vlagala, ker zavod A., ki je izdal štiri potrdila (za 16 točk) ne obstaja več in bi bil zato postopek lahko preveč zapleten, če ne bi menila, da bi tožena stranka ob ugotovitvi, da ne izpolnjuje pogojev za izjemno v naziv svetnica, morala odločati tudi o vmesni stopnji, to je o napredovanju v naziv svetovalec, glede na to, da pogoje za napredovanje v naziv svetovalec izpolnjuje. Vloga (predlog) za napredovanje je sicer precej razdelana, ni pa razdelana v delu, kjer je predviden vnos predlaganega naziva, zato v tem delu tudi ni bil naveden podredni zahtevek. Vendar pa je v primeru neizpolnjevanja pogojev za napredovanje v predmetni naziv želela napredovati vsaj v naziv svetovalke. V primeru dvoma, ali si tožnica želi tudi napredovanja v naziv svetovalka, bi jo morala tožena stranka pozvati k izjasnitvi, česar pa ni storila. Zato toženo stranko prosi, da ji naziv svetovalke podeli v smislu 273. člena ZUP, npr. z odpravo sporne odločbe in izdajo nove odločbe o podelitvi naziva svetovalec. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

3Tožena stranka v odgovoru na tožbo poudarja, da tožnica z opravljenim dodatnim strokovnim delom ni izkazala zadostnega števila točk, zaradi česar je bila njena vloga za izjemno napredovanje v naziv svetnica zavrnjena. Ker tožnica pravilnosti takšne odločitve niti ne izpodbija, se tožena stranka do tega posebej ne opredeljuje, poudarja pa, da iz tožničine vloge in njenih dopolnitev ni mogla sklepati, da tožnica podredno uveljavlja zahtevek za napredovanje v naziv svetovalka. Tožena stranka pa je na zahtevek stranke vezana. Tudi pogoji za vložitev predloga za izjemno napredovanje so drugačni od pogojev za redno napredovanje in je izpolnjevanje teh pogojev treba presoditi glede na zahteve Pravilnika. Ni nujno, da bi vlagatelj predloga za izjemno napredovanje hkrati izpolnjeval tudi pogoje za napredovanje v naziv svetovalca. Sodišču predlaga, da tožbo tožnice zavrne.

4V pripravljalni vlogi tožnica meni, da bi morala tožena stranka, ki je specializirana za podeljevanje nazivov v šolstvu, vedeti, da vloga smiselno vsebuje tudi podredni zahtevek za napredovanje v naziv „svetovalec“ in da je neverjetno, da se tožena stranka ob reševanju njene vloge ni zavedala, da predložena dokazila zadostujejo za napredovanje v naziv „svetovalec“. Zato tožnica še enkrat prosi toženo stranko, da se opredeli do njene pobude v tožbi, tj. do podelitve naziva svetovalke v smislu 273. člena ZUP. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5Tožena stranka v odgovoru na pripravljalno vlogo meni, da nima podlage za uporabo 273. člena ZUP, saj bi po njenem mnenju odločanje o nazivu svetovalec predpostavljalo, da je bil tak zahtevek podan pred izdajo izpodbijane odločbe, kar pa ni bilo izpolnjeno.

6Tožba ni utemeljena.

7Predmet sodne presoje je odločba tožene stranke, s katero je le-ta predlog za izjemno napredovanje tožnice v naziv svetnik zavrnila.

8Pogoje za izjemno napredovanje v naziv svetnik določa 12. člen Pravilnika. Slednji določa, da mora strokovni delavec, ki želi izjemno napredovati v naziv svetnik, imeti najmanj osem let delovne dobe, da mora biti nadpovprečno uspešen pri svojem delu in da mora opraviti različna dodatna strokovna dela, ki so v skladu s Pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami in z njimi zbrati najmanj 38 točk. Navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. To pomeni, da če eden od navedenih pogojev ni izpolnjen, potem izjemno napredovanje v naziv ni mogoče.

9Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je tožnica podala vlogo s predlogom za izjemno napredovanje v naziv svetnik. Zato je tožena stranka njeno vlogo pravilno obravnavala na podlagi 12. člena Pravilnika. Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da tožnica pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 12. člena Pravilnika, to je pogoja zadostnega števila zahtevanih točk (38 točk) za dodatna strokovna dela, s Pravilnikom ovrednotena tremi ali štirimi točkami, ne izpolnjuje, ker tega s predloženimi potrdili o dodatnem strokovnem delu ni izkazala, saj je izkazala (le) 18 točk od zahtevanih 38 točk. Tožnica v tožbi tudi ne ugovarja, da je zbrala le 18 točk. Glede na navedeno je tožena stranka po presoji sodišča predlog za izjemno napredovanje tožnice v naziv svetnik pravilno zavrnila, ker tožnica enega od pogojev iz 12. člena Pravilnika, ki morajo biti za predmetno napredovanje izpolnjeni kumulativno, ne izpolnjuje. Zato tožbeni ugovori na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati.

10Neutemeljen je ključni tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka pri odločanju o napredovanju tožnice v naziv preveriti tudi, ali tožnica izpolnjuje pogoje za napredovanje v naziv svetovalec. Kot je pravilno pojasnila že tožena stranka v odgovoru na tožbo, je upravni organ pri odločanju vezan na zahtevek stranke. To pomeni, da organ prejeto vlogo presoja (zgolj) glede na zahtevek, ki ga stranka z vlogo uveljavlja. Tožnica pa je z vloženim predlogom uveljavljala (samo) izjemno napredovanje v naziv svetnik. Tožnica je tudi imela možnost, da bi do izdaje odločbe postavljeni zahtevek spremenila ali dopolnila, česar pa ni storila in se v sami vlogi, kot tudi njenih dopolnitvah, sploh ni sklicevala na izpolnjevanje pogojev za napredovanje v naziv svetovalec, zaradi česar tožena stranka ni mogla vedeti, da naj bi tožnica podredno uveljavljala tudi zahtevek za napredovanje v naziv svetovalec. Glede na to, da je bila vloga tožnice popolna in razumljiva in je vsebovala jasno oblikovan zahtevek, tožena stranka ni imela nobene podlage za to, da bi tožnico pozivala k izjasnitvi o tem, kaj si tožnica dejansko želi. Dejstvo je, da je tožničina vloga obsegala en sam zahtevek, to je zahtevek za izjemno napredovanje v naziv svetnik, zato je tožena stranka pravilno odločila samo o tem zahtevku. Tožnica zato s tožbenim ugovorom, da bi morala tožena stranka odločiti tudi o vmesni stopnji, to je o napredovanju v naziv svetovalec, ne more uspeti. Šele naknadno s tožbo uveljavljani (podrejeni) predlog toženi stranki za spremembo ali odpravo odločbe na podlagi 273. člena ZUP, naslovljen izrecno na toženo stranko in zato se sodišče do tega ne bo še dodatno posebej opredeljevalo. Sodišče še pojasnjuje, da v kolikor tožnica meni, da izpolnjuje pogoje za napredovanje v naziv svetovalec, lahko pri pristojnem organu vloži novo vlogo za napredovanje v naziv svetovalec.

11Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

12Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.